Projekti / Programi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.10.01 |
Družboslovje |
Šport |
Kineziologija - pedagoški vidik (športna vzgoja, trening, motorično učenje) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S273 |
Družboslovje |
Telesna kultura, motorično učenje, šport |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
telesni fitnes, zdravstveni izid, prospektivna kohortna študija, epidemiologija, telesna dejavnost, dejavnik zdravstvenega tveganja
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Glavni cilj projekta SLOfit vseživljenje je ustvariti in preizkusiti raziskovalno infrastrukturo, ki bo na podlagi vseživljenjskega spremljanja telesnega fitnesa in nekaterih s telesno dejavnostjo povezanimi dejavniki tveganja za zdravje omogočila preučevanje vzročnih povezav med telesnim fitnesom pri otrocih in mladostnikih ter prihodnjimi zdravstvenimi izidi.
Razumevanje, ali je nizek/visok telesni fitnes pri mladih napovedovalec prihodnje bolezni/boljšega zdravstvenega statusa, bo razjasnila razpravo o prednostih preventivnih dejavnosti za dvig telesnega fitnesa v otroštvu. Posledično bodo ustrezni ukrepi zmanjšali obremenitve javnega zdravja zaradi bolezni, povezanih s telesno nedejavnostjo. Trenutno zaradi omejenega števila prospektivnih študij obstajajo nedosledni dokazi o napovedovalni moči posameznih komponent telesnega fitnesa na prihodnje zdravstvene izide. V Sloveniji imamo izjemno možnost za vzpostavitev tovrstne raziskovalne infrastrukture. Vse od leta 1982 namreč spremljamo telesni in gibalni razvoj otrok in mladostnikov z nacionalnim sistem, imenovanim športnovzgojni karton (ŠVK). Na Univerzi v Ljubljani hranimo podatke o več kot 40 kohortah, ki smo jih spremljali v 13-ih let šolanja posameznika (starost 6-19 let). Vendar pa so ti podatki zaradi zakonske ureditve anonimizirani, zato sledenje teh posameznikov kasneje v življenju ni mogoče. V zadnjih letih pa smo razvili aplikacijo Moj SLOfit, ki med drugim uporabnikom omogoča shranjevanje zbranih podatkov o telesnem fitnesu. Na ta način smo ustvarili možnost za vseživljenjsko zbiranje podatkov o telesnem fitnesu in z njim povezanimi podatki. To bi lahko omogočilo preučevanje vzročnih odnosov med telesnim fitnesom pri otrocih in mladostnikih ter prihodnjimi zdravstvenimi izidi. Za oblikovanje in preizkus takšne raziskovalne infrastrukture načrtujemo: a) razvoj testnih baterij za vrednotenje telesnega fitnesa odraslih in starostnikov, ki bodo dobro primerljive s testi v šolskem obdobju in organizacijsko izvedljive/racionalne; b) razvoj ocene tveganja za zdravje odraslih in starostnikov na podlagi vrednosti različnih sestavin telesnega fitnesa; c) razvoj SLOfit vseživljenje modula na spletni platformi SLOfit, ki bo omogočala vseživljenjsko shranjevanje rezultatov telesnega fitnesa in drugih podatkov SLOfit; d) analizo vzročne povezanosti med telesnim fitnesom v otroštvu in debelostjo v odrasli dobi.
S projektom bomo oblikovali edinstveno raziskovalno platformo za preučevanje napovedne veljavnosti z zdravjem povezanega telesnega fitnesa pri mladih. Vsako leto bo v sistem vstopila nova kohorta, kar bo omogočilo nenehen pritok novih podatkov. Preučevanje povezanosti podatkov o telesnem fitnesu, zdravstvenih izidih in s telesno dejavnostjo povezanih dejavnikih tveganja za zdravje pa bi nam omogočilo uporabo epigenetskega pristopa pri preučevanju razmerja med telesnim fitnesom in zdravstvenimi izidi. To bo Univerzo v Ljubljani umestilo med najboljše raziskovalne organizacije na tem področju, saj bo naša študija presegla druge kohortne študije iz vidika števila udeležencev v posamezni kohorti, števila kohort in pogostosti merjenja. Njena prednost bo tudi, da bo že ob nastanku imela podatke o telesnem in gibalnem razvoju v otroštvu, kar je zelo pomembno za intervencije, saj so le-te najučinkovitejše in najbolje izvedljive v šolskem okolju. Naša študija bo tudi ena redkih, ki bo vsebovala različne komponente telesnega fitnesa (npr. koordinacija, gibljivost), kar nam omogoča skoraj unikatno preučevanje napovedne vrednosti teh komponent za prihodnje zdravstvene izide. Z odličnimi možnostmi združevanja podatkov lahko platforma SLOfit postane ena najbolj stroškovno učinkovitih, za laične uporabnike pa ena najbolj uporabniško prijaznih znanstvenih infrastruktur (povratne informacije z nasveti za individualne uporabnike in napovedi prihodnjih trendov).
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveno gledano SLOfit že sedaj (zgolj podatki za šolajoče otroke) predstavlja izjemno raziskovalno platformo z zbirko podatkov, ki vsako leto raste s stopnjo več kot 220.000 novih sklopov meritev. Z razširitvijo SLOfit-a na odraslo dobo lahko ustvarimo zbirko podatkov o vseživljenjskem spremljanju telesnega fitnesa in povezanih zdravstvenih izidov, ki bo lahko edinstvena glede na velikost in časovno obdobje. Vsako leto bo v sistem vstopila nova kohorta. Poleg tega nam bo razviti sistem v naslednjih desetletjih omogočil, da povežemo telesni fitnes s podatki o zdravju ter preučimo odnos med telesnim fitnesom in zdravstvenimi izidi tako pri posameznikih kot določenih grozdih (npr. družinah, vrstnikih itd.). V sodelovanju z znanstveniki iz drugih disciplin nam bo to omogočilo uporabo epigenetskega pristopa pri preučevanju razmerja med telesnim fitnesom in zdravstvenimi izidi. Takšna raziskovalna infrastruktura bo umestila Univerzo v Ljubljani med najboljše raziskovalne organizacije na področju študij s telesno dejavnostjo povezanih zdravstvenih tveganj.
Naša študija bo namreč presegla druge kohortne študije iz vidika števila udeležencev v posamezni kohorti, števila kohort in pogostosti merjenja. Obstajajo sicer velike kohortne študije na odraslih (npr. ACLS, Harvard alumni, Nurses health study), vendar pa nobena od njih nima podatkov o telesnem in gibalnem razvoju v otroštvu, ki so zelo pomembni za intervencije, saj so le-te najučinkovitejše in najbolje izvedljive v šolskem okolju. Naša študija bo tudi ena redkih kohortnih študij, ki bo vsebovala različne komponente telesnega fitnesa (npr. koordinacija), kar nam bo omogočilo skoraj unikatno preučevanje napovedne vrednosti teh komponent za prihodnje zdravstvene izide. Vse navedeno nam bo ponudilo priložnosti za sodelovanje z drugimi raziskovalci v kohortnih konzorcijih, kot je i3C (International Childhood Cardiovascular Cohort Consortium). Poleg tega nam bo to pomagalo pritegniti nadarjene mlade znanstvenike in ustvariti raziskovalno skupino svetovnega pomena. Nenazadnje pa bomo z oblikovanjem takšne trajnostne infrastrukture in sofinanciranjem raziskovalcev, ki bodo delali na njej, v položaju, da lahko v naslednjih nekaj desetletjih delamo izjemne raziskave in publiciramo njihove izsledke v najbolj prestižnih znanstvenih revijah, podobno kot iz drugih primerljivih kohortnih študij.
Iz strokovnega vidika se bo z uvedbo in razvojem raziskovalne infrastrukture SLOfit vseživljenje naša raziskovalna platforma razširila in pridobila neprimerljive možnosti neposredne vseživljenjske komunikacije s posameznimi uporabniki. To pomeni, da se bo posamezni profil uporabnika glede na njegovo izbiro lahko dopolnjeval z dodatnimi podatki o telesnem fitnesu in telesni dejavnosti kasneje v življenju, njegovo obolevnostjo, socialno-ekonomskim statusom idr. Poleg tega bomo lahko profile posameznih uporabnikov povezali z drugimi uporabniki, na primer, ustvarili družinske profile telesnega in gibalnega razvoja.
Pomen za razvoj Slovenije
In scientific terms, the SLOfit already presents an excellent research platform (just data for schoolchildren) with a database, which grows at a rate of over 220.000 new sets of measurements every year. By extending SLOfit to adult life, we would create a database of life-long surveillance of physical fitness and related health outcome, unique by both its size and the time span it would cover. Every year a new cohort would enter the physical fitness surveillance system. Additionally, in the next decades, the developed system would allow us to link physical fitness with data on health and investigate the relationship of physical fitness and health outcomes in both individuals and clusters (i.e. families, peers etc.). In cooperation with scientists from other disciplines, this would enable us to use an epigenetic approach in examining the relationship between physical fitness and health outcomes. Such research infrastructure would launch University of Ljubljana among top research organisations in the area of physical activity epidemiology.
Namely, our study will exceed other cohort studies in terms of the number of participants in each cohort, the number of cohorts and the frequency of measurement. There are, however, large cohort studies in adults (e.g. ACLS, Harvard alumni, Nurses health study), but none of them have data on physical fitness in childhood, which are very important for physical activity interventions, as these have proven to be the most effective and most feasible when nested within the school setting. SLOfit Lifelong Study will be also one of the few studies that will contain various components of a physical fitness (i.e. coordination, flexibility), which will allow almost unique investigation of predictive validity of these components on health outcomes later in life. All mentioned will enable cooperation with other researcher groups, for example in forming cohort consortiums such as i3C (International Childhood Cardiovascular Cohort Consortium). Furthermore, this will help us with attracting talented young scientists and creating a research group of global relevance. Finally, by creating a sustainable infrastructure and funding of investigators working on it we will be in a position to conduct outstanding research and publish findings in eminent scientific journals for the next couple of decades, similar like other comparable cohort studies.
With the introduction and development of SLOfit Lifelong research infrastructure, our research platform is going to expand and gain unprecedented possibilities of direct life-long communication with individual users. This means that an individual profile will have the possibility to be supplemented also by additional data on physical fitness and physical activity later in life, morbidity, socio-economic status, according to users’ preferences. In addition, profiles of individual users could be linked with other users to, for example, create family profiles of physical and motor development.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
