Projekti / Programi
Psihološki mehanizmi v kazenskem pravosodju: preizpraševanje objektivnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
odločanje, psihologija, pravo, pravni strokovnjaki, predsodki, kognitivne bližnjice, diskurz, jezik, čustva
Raziskovalci (19)
Organizacije (2)
Povzetek
Pravni strokovnjaki so deležni različnih izobraževanj in usposabljanj, katerih cilj je zagotoviti koherentnost, objektivnost, nevtralnost in pravičnost njihovih odločitev. Vendar pa se pravno izobraževanje osredotoča na pravna vprašanja, ne ozirajoč se na dejstvo, da pravni strokovnjaki vse to znanje nalagajo na psihološko podstat, zaradi katere je njihovo vedenje predvsem človeško in pogojeno s človeškimi značilnostmi.
Skozi raziskovalni projekt bomo obravnavali številne psihološke mehanizme, ki vplivajo na sodno in pravno odločanje v kazenskem pravu, in predlagali strategije za nevtralizacijo njihovih neželenih učinkov.
Glavni cilj raziskovalnega projekta je raziskati, kako različni psihološki mehanizmi delujejo v kazenskem pravosodju, natančneje, (1) kako vplivajo na odločitve v kazenskem pravosodju in (2) kako najti načine za preprečevanje negativnega vpliva takšnih mehanizmov na področju, ki se ponaša s tančico objektivnosti in nevtralnosti. Ob upoštevanju tega glavnega cilja smo prepoznali številne mehanizme, za katere menimo, da najpomembneje in najpogosteje vplivajo na kazensko pravosodje, in določili posamezne cilje za vsakega izmed njih, kot sledi.
1) Ugotavljali bomo, ali in kako predsodki glede spola, socialnega statusa, etnične pripadnosti in privlačnosti obdolžencev in drugih udeležencev v kazenskih postopkih vplivajo na pravno odločanje. To vprašanje bomo obravnavali z uporabo dveh vrst raziskovalnih metod: (a) poskus s hipotetičnimi primeri in (b) s sistematično analizo sodne prakse.
2) Ugotovili bomo, ali kognitivne bližnjice vplivajo na pravno odločanje v kazenskih postopkih in preučili, za katere od preizkušanih kognitivnih bližnjic (npr. sidranje, pristranskost statusa quo, pristranost predhodnega izkustva) so sodniki in drugi odločevalci najbolj dovzetni.
3) Preučili bomo, ali in kako raba jezika (npr. besedišča, skladnje, strukture stavkov, uporaba slovnice itd.) in uporaba določenega diskurza (npr. čustvenega nasproti nevtralnemu jeziku) ustvarja resničnost pravnega odločanja. Raziskali bomo uporabo jezika in diskurza z analizo prepisov relevantnih delov sodnih odločb s pomočjo specializiranih računalniških programov.
4) Opredelili bomo posebnosti skupinskega odločanja v kazenskopravnem kontekstu, nato pa preučiti vpliv skupinskega odločanja na končne odločitve. Poleg tega bomo preučili razlike med skupinskim odločanjem med laiki in pravnimi strokovnjaki v pravnem kontekstu (tj. kako se odločanje porotnikov razlikuje od odločanja sodnikov v senatih). Končni cilj tega sklopa je razumeti, kako lahko skupinsko odločanje izboljša ali nevtralizira vpliv skrite pristranosti pri pravnih odločitvah, ki jih sprejmejo posamezniki.
5) Raziskali bomo kako čustva in odnosi (npr. simpatija ali antipatija) sodnikov in drugih pravnih strokovnjakov do drugih udeležencev v pravnih postopkih (npr. obdolžencev, žrtev, tožilcev, odvetnikov, prič, izvedencev, sodnikov in drugih) vplivajo na pravno odločanje. Poleg tega želimo izvedeti, ali odločevalci prepoznajo takšen vpliv in kako razmišljajo o njem.
6) Pomemben cilj te raziskave je iskanje možnih rešitev za nepopolno odločanje v pravnem kontekstu (npr. orodja za avtomatizirano odločanje, smernice, arhitektura izbire v pravnem kontekstu itd.). Poleg tega želimo oceniti njihovo uporabnost v povezavi z rezultati te raziskave.
Problemi, ki jih obravnava naša raziskava, so občutno premalo raziskani, zlasti v okviru kazenskega pravosodja, med poklicnimi odločevalci in v kontinentalnih kazenskopravnih sistemih. Vendar pa so ta vprašanja izjemnega pomena za pravno državo, saj se nanašajo na temeljna pravna načela enakosti pred zakonom in nepristranskosti sodišč. Rezultati, ki jih ponuja naš projekt, bodo zato pomembni ne le za slovenski pravni sistem in akademske kroge, temveč bodo ponudili izvirna spoznanja tudi mednarodnim akademskim in pravnim skupnostim.
Pomen za razvoj znanosti
V nasprotju s stoletja razvijajočo se tradicijo pravne teorije, ki se ukvarja s formalnimi, logičnimi in doktrinarnimi parametri odločanja, je doslej le zanemarljiv obseg raziskav obravnaval nepravne vidike odločanja, kljub vse več dokazom o ključnem vplivu slednjih. Predstavljeni projekt se celovito in sistematično loteva najpomembnejših psiholoških mehanizmov, ki najverjetneje vplivajo na odločanje v kazenskopravnem kontekstu.
Pomembnost pričakovanih rezultatov je torej očitna ne le na obravnavanem področju, temveč se razteza tudi onkraj kazenskega prava in je enako pomembna za vsa druga področja pravnega in upravnega odločanja. Pričakujemo, da bodo ugotovitve te raziskave izboljšale pravno odločanje in posledično okrepile temeljna pravna načela, kot sta enakost pred zakonom in nepristranskost sodišč.
Vendar izsledki ne bodo pomembni le za domači pravni sistem, temveč bodo ponudili tudi izvirna in napredna spoznanja za mednarodno akademsko skupnost. Empirične raziskave o pravnem odločanju so redke, še redkeje pa se osredotočajo na dejanske pravne odločevalce. Ugotovitve iz slovenskega konteksta bodo enostavno prenosljive v sisteme s podobnimi značilnostmi in bodo zato zanimive tudi za znanstvenike, ki drugod preučujejo vedenje sodnih in drugih pravnih odločevalcev. Poleg tega se bo mogoče ugotovitve zlahka preveriti v različnih sistemih, saj bo metodologija pregledna in jo bo enostavno ponoviti.
Kadar se ukvarjamo z nacionalnimi pravnimi sistemi, je pogosto težko ponuditi mednarodno pomembne ugotovitve, ta raziskava pa ponuja točno to. Človeško vedenje – četudi poklicno vedenje, kot je pravno odločanje – je precej univerzalno in zato ponuja številne podobnosti med sistemi, ne glede na nacionalno specifična pravila ali okoliščine.
Poleg tega ugotovitve ne bodo pomembne le za kriminološka in kazenskopravna področja raziskovanja, temveč za veliko širše akademsko občinstvo: dotikajo se številnih področij družboslovja: psihologije, kognitivnih znanosti, jezikoslovja, pravne filozofije, pravne teorije, sociologije itd.
Med izvajanjem projekta bo znanje, pridobljeno z raziskavo, neposredno prenešeno v izobraževalne procese na dodiplomski in podiplomski ravni na domačih in tujih univerzah, kjer predavajo člani projekta.
Pomen za razvoj Slovenije
In contrast to centuries-long theoretical legal tradition dealing with formal, logical and doctrinal parameters of decision-making, a negligible body of research has so far dealt with non-legal aspects of decision-making, despite growing evidence about the crucial impact of the latter. The presented project targets comprehensively and systematically the most salient psychological mechanisms likely influencing decision-making in the criminal-law context.
The relevance of the expected results is therefore obvious not only in this field but extends well beyond the scope of criminal law and is equally important for all other fields of legal and administrative decision-making. We expect the findings of this research to improve legal decision-making and consequently strengthen fundamental legal principles, such as equality before the law and impartiality of courts.
However, the results will not only be relevant to the national legal system but will offer original and advanced insights for the international academic community as well. Empirical research in legal decision-making is rare and much rarer when looking at research performed on actual legal professionals. Findings from the Slovenian context may easily be generalised towards systems with similar characteristics and will be interesting to scholars studying judicial and other professionals behaviour elsewhere as well. Moreover, findings may easily be tested in different systems, as the methodology will be transparent and easy to replicate.
When dealing with national legal systems it may often be difficult to offer internationally relevant findings, however, this research offers precisely that. Human behaviour, albeit professional behaviour such as legal decision-making, is rather universal and thus bears strong similarities across systems, regardless of nationally specific rules or circumstances.
Moreover, the findings will not only be relevant for the criminological and criminal justice fields of study, but rather to a much broader academic audience: it heavily relies or at least touches upon a number of social science fields: psychology, cognitive science, linguistics, legal philosophy, legal theory, sociology etc.
During the implementation of the project, knowledge gained through the research will immediately be transferred to the educational process at undergraduate and graduate levels at national and international universities, where the project members teach.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
