Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Okolju prijazno vedenje v turizmu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.02  Družboslovje  Ekonomija  Poslovne vede 

Koda Veda Področje
S191  Družboslovje  Trženje 

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Ključne besede
okolju prijazno vedenje, vedenjska ekonomija, zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, turizem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  32242  Barbara Benčič    Tehnični sodelavec  2020 - 2022 
2.  56519  dr. Iana Bilynets  Ekonomija  Raziskovalec  2022  15 
3.  19760  dr. Simon Čadež  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2022  456 
4.  39539  dr. Sara Dolničar  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2020  159 
5.  38447  Asta Domijan    Tehnični sodelavec  2021 - 2022 
6.  30715  dr. Daša Farčnik  Ekonomija  Raziskovalec  2022  157 
7.  29276  dr. Emil Juvan  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2022  284 
8.  26020  dr. Ljubica Knežević Cvelbar  Ekonomija  Vodja  2019 - 2022  323 
9.  30080  dr. Kir Kuščer  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2022  145 
10.  36054  dr. Denis Marinšek  Ekonomija  Raziskovalec  2020 - 2022  74 
11.  36631  dr. Tamara Pavasović Trošt  Ekonomija  Raziskovalec  2020 - 2022  274 
12.  23021  dr. Peter Trkman  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2022  382 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  43.040 
2.  1718  Univerza na Primorskem Fakulteta za turistične študije Portorož - Turistica  Portorož  1810014004  6.232 
Povzetek
Okoljska trajnost je ključni izziv človeštva. Turizem je ena od dejavnosti, ki značilno prispeva k problemu okoljske trajnosti. Okoljevarstveni program Združenih narodov navaja, da: "Nenadzorovani konvencionalni razvoj turizma predstavlja potencialne nevarnosti za veliko naravnih območij po vsem svetu.” Na primer potniške ladje na Karibih ustvarijo več kot 70.000 ton odpadkov letno. Razvoj turistične infrastrukture v nacionalnem parku Yosemite v ZDA je prav tako povzročil grozljivo onesnaženje okolja in celo izgubo zaščitenih vrst. Posledica razvoja je bil "tako debeli smog, da dolino Yosemite ni bilo mogoče videti iz letala".  Če gremo na primer bližje domu, čiščenje ene same sobe v slovenskem hotelu s štirimi zvezdicami na dan zahteva 35 litrov vode, 1,5 kWh električne energije in 100 ml različnih kemijskih sredstev za čiščenje. Izziv, ki se postavlja je tako na globalni kot tudi lokalni ravni najti učinkovite načine za zmanjševanje škode, ki jo okolju povzroča turistična dejavnost. Cilj tega raziskovalnega projekta je doseči spremembe v vzorcih vedenja več kot šest milijard turistov, ki vsako leto potujejo po vsem svetu in s tem doseči velike premike. Ti premiki so vezani na turista kot posameznika od tega, da najame električni avto namesto avtomobila na bencinski pogon, da izklopi klimatsko napravo v svoji hotelski sobi, ali pa da lahko poje vso hrano, ki jo je vzel v času samopostrežnega zajtrka na svoj krožnik. Vsi ti primeri sami sicer ne zmorejo ustvariti globalnih premikov. Spremembe se zgodijo lahko šele takrat, ko ena milijarda turistov spremeni svoje odločitve tisoč miljonkrat. Tovrstne kolektivne spremembe pa lahko naredijo značilne korake k ohranjanju našega okolja.  Izhodišče za ta projekt, so nedavne ugotovitve, objavljene v reviji Nature Climate Change o učinkovitosti okolju prijaznih označb pri spreminjanju vedenja posameznikov k okolju bolj prijaznem obnašanju. Študije, ki so bile izvedene v vsakdanjem življenju so pokazale, da so počitnice po definiciji popolno nasprotje vsakdanjega konteksta. Namen počitnic je veselje in užitek ter presenetljivo ne odgovorno vedenje v korist človeštva. Zato je v kontekstu turizma potrebno rigorozno raziskati legitimnost posploševanja rezultatov raziskav v okviru vsakdanjega življenja. To temeljni cilj predlaganega projekta. V projektu si zastavljamo dve ključni vprašanji: »Ali lahko okolju prijazne označbe stimulirajo okolju prijazno vedenje turistov?« in, če lahko »Kakšne so temeljne značilnosti najbolj učinkovitih označb v kontekstu turizma?«.  Za potrebe iskanja odgovorov na raziskovalni vprašanji bomo oblikovali vrsto različnih okolju prijaznih označb, ki bodo temeljile na generalnih teorijah človeškega vedenja ter na specifičnih teorijah, ki se nanašajo na okolju prijazno vedenje. Učinkovitost novo oblikovanih okolju prijaznih označb, bomo nato eksperimentalno preizkusili v številnih situacijah, ki se dogajajo v realnem življenju. Kot odvisne spremenljivke bomo merili dejansko porabo elektrike in vode v hotelskih sobah, šteli število porabljenih brisač, merili količino odpadne hrane ter število najetih električnih avtomobilov. Cilj je doseči vedenjske spremembe kot so zmanjšanje porabe vode, električne energije, brisač, odpadkov nezaužite hrane v hotelskih restavracijah in najema vozil na fosilna goriva.  Ugotovitve, ki izhajajo iz tega projekta bodo imele značilne teoretične dosežke. V kolikor se pokaže, da so okolju prijazne označbe v turizmu učinkovite bo dodana vrednost praktičnih implikacij visoka. Podjetjem bodo dostopne učinkovite intervencije za zmanjševanje negativnih vplivov turizma na okolje in njihovih operativnih stroškov. Sprejetje teh ukrepov bo takoj zmanjšalo okoljsko škodo turističnega gospodarstva v Sloveniji in izven njenih meja. Slovensko turistično gospodarstvo bo tako postalo konkurenčnejše in iskreno posvečeno trajnostnemu razvoju. Slovenija kot država pa bo utrjevala svoj položaj zelene države.
Pomen za razvoj znanosti
Namen tega projekta je spodbuditi okolju prijazno vedenje in na ta način zmanjšati negativne vplive turizma na okolje. Ta projekt uporablja samopodobo kot podlago za stimuliranje okolju prijaznega vedenja. Natančneje, preizkuša, ali so okoljske oznažbe učinkovite pri spodbujanju okolju prijaznega vedenja turistov. Ključni teoretični prispevek tega projekta je preverjanjeveljavnosti obstoječih teorij človeškega vedenja v hedonističnem kontekstu turizma. Prepričani smo, da so potrebne spremembe onstoječih teorij, da bi oblikovali učinkovite intervencije za spodbujanje okolju prijaznega vedenja turistov. Projekt je izjemno fokusiran in gre v globino raje kot v širino. Prispevek tega projekta presega področje turizma, saj prispeva k razumevanju okolju prijaznega vedenja na splošno in naslavlja enega izmed resnično največjih izzivov človeštva.
Pomen za razvoj Slovenije
The purpose of this project is to target tourist and stimulate their pro-environmental behaviour in order to  tackle the grand challenge of tourism the reduction of negative environmental impacts. This project uses self-concept as the basis for triggering pro-environmental behavior. Specifically, it tests whether pro-environmental appeals are effective at inducing environmentally friendly behavior in tourists. The key theoretical contribution of this project is to challenge the validity of existing theories of human behavior in the inherently hedonic tourism context. We believe that modifications to contemporary theories are needed to trigger pro environmental behavior in tourists. Project is extremely focused. It is going into the depth rather than widening the research questions. Scientific truths derived from experiments in the non-hedonic everyday living context might not generalize to tourism and this would be an important finding for environmental psychology. Therefore,  contribution goes beyond tourism as it contributes to our understanding of pro-environmental behavior more generally, an area which well and truly represents one of the biggest challenges of humanity.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno