Projekti / Programi
Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.00 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
|
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
narodno vprašanje, nacionalna identiteta, slovenska kultura, slovenski jezik, manjšine, migracije, zamejstvo, izseljenstvo, kulturna razlika, medkulturni dialog, medreligijski dialog, obmejne študije, jezikovna politika, analiza diskurza, izobraževanje, družbena odgovornost, družbena vključenost
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
96 |
184 |
162 |
1,69 |
| Scopus |
156 |
474 |
394 |
2,53 |
Raziskovalci (24)
Organizacije (2)
Povzetek
Glavni namen raziskovalnega programa bo raziskati, kako slovenstvo kot duhovni in družbeni fenomen deluje v času korenitih sprememb na globalni ravni. Sodobne raziskave narodnega vprašanja se soočajo s težavami, kako obravnavati pogosto prepletajoče se kontradiktorne trende globalizacije, večkulturnosti in lokalizmov. V te procese Slovenija vstopa kot mlada država, ki se je takoj po osamosvojitvi soočila na eni strani s problematiko iskanja svoje individualne identitete, na drugi pa z vprašanjem strategij, ki bi omogočile njeno udejanjanje na vseh družbenih področjih. To naj bi ji zagotavljalo še nadaljnji skladen razvoj nacionalne suverenosti, obenem pa tesno vključenost v evropski in svetovni civilizacijski okvir.
Ključni cilj naših raziskav je tako globlje razumevanje slovenstva, ki bo odstopalo od tradicionalnega koncepta narodne identitete, vezanega zgolj na trikotnik jezik – kultura – teritorij, obenem pa bo omogočalo njegov status in obstoj. Pri tem bomo izhajali iz perspektive mobilne in medkulturne družbe, kar bo možno zato, ker programsko skupino sestavljajo raziskovalci, katerih izhodiščni laboratorij raziskovanja so večkulturna in čezmejna okolja slovenskega kulturnega prostora in slovenskih diaspor ter prihajajo s treh za tovrstno tematiko ključnih raziskovalnih institucij: ZRS Koper, Inštitut za narodnostna vprašanja (Ljubljana), SLORI (Trst). Primerjalna prednost programske skupine bo tudi njena interdisciplinarnost, saj vključuje strokovnjake s področij narodnega vprašanja, etničnih študijev, sociologije, slovenistike, jezikoslovja, filozofije, religijskih študijev, zgodovine in prava.
Na tej osnovi bomo koncept sodobnega slovenstva opredelili kot:
a) prostor duhovnega bivanja,
b) avtonomne družbene strukture,
c) element lokalnega, regionalnega, evropskega in svetovnega prostora.
S tem namenom bomo v okviru programa delovali v okviru petih tematskih sklopov:
1. Re-definiranje pojma: Kaj pomeni biti Slovenec/Slovenka in kaj slovenstvo?
2. Slovenska misel, kultura in identiteta v okviru evropske in globalne medkulturnosti
3. Slovenski jezik kot evropski jezik pred izzivi globalizacije
4. (Pre)oblikovanje slovenske nacionalne identitete v luči stikov med matično domovino, slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in slovenskih diasporah
5. Odgovorne družbene politike s poudarkom na vključevanju ranljivih družbenih skupin
Tako izdelan koncept slovenstva bo lahko služil kot vzorčni primer za sorodne manj številčne narode in manjšinske skupnosti. Slovenska država in kultura z vsemi svojimi dimenzijami bosta tako predstavljali izhodišče za razmislek o razvoju nacionalne ideje v tretjem tisočletju nasploh.
Zaradi sodobnega pogleda na slovenstvo se bodo v okviru naših raziskav oblikovali tudi nekateri inovativni družbeni modeli in strategije (gospodarski, politični, izobraževalni, modeli sobivanja itd.), o katerih bomo javnost seznanjali preko vrhunskih znanstvenih in strokovnih objav.
Pomen za razvoj znanosti
Sodobni razvoj globalne družbe zahteva premik od klasičnih metodoloških prijemov pri obravnavi nacionalnega vprašanja, ki posamezno narodno skupnost vidijo kot ekskluzivno entiteto. To ne pomeni, da nacionalne države niso več primerna analitična polja, saj predstavljajo najpomembnejši institucionalni okvir, v katerem živimo, a prav gotovo študije, ki jih v globalnem kontekstu zanimajo lokalni fenomeni, zahtevajo drugačne, transnacionalne prijeme. Prav obravnava različnih aspektov slovenstva kot duhovnega in družbenega fenomena, izhajajoč iz medkulturne perspektive, tj. manjšinske, obmejne, čezmejne, izseljenske, evropske, mednarodne perspektive, pomeni ključni doprinos k vsem v program vključenim znanostim, katerim je narodno vprašanje eno ključnih raziskovalnih področij.
Rezultati raziskav bodo tako najprej prispevali k razvoju novejših in novih konceptov nacionalne in etnične identitete, omogočili vpogled v hibridnost slovenskosti in prispevali k razumevanju odvisnosti konceptov od konteksta. Prav tako bodo raziskave na področju filozofskih študij podale izviren pogled akterjev medkulturnega dialoga in preseganja nasilja tako v Sloveniji kot širše, vključujoč vprašanja religije in religijskih skupnostih kot enih izmed teh akterjev v sodobnem svetu. Raziskava bo v tem segmentu izvirni prispevek k sodobni teoriji medreligijskega dialoga ter prispevek pri oblikovanju širših medreligijskih politik vzpostavitve miru. Področje (ženske) religijske vzpostavitve miru (ang. (women) religious peace building) v kontekstu feministične teologije in religijskega feminizma je v Sloveniji pionirsko področje, ki še ni našlo pravega mesta v akademskih znanstvenih sferah.
Kulturne in jezikoslovne študije manj številčne etnične in nacionalne skupnosti ter manj razširjene jezike večinoma obravnavajo kot posebnost omejenih območij, manj pa se posvečajo vprašanju njihovega družbenega in etničnega obstoja ter medkulturnega prepletanja z drugimi okolji kot pomembne družbene danosti. V okviru raziskovalnega programa želimo bistveno poglobiti vidike teoretskega in uporabnega jezikoslovja z razvijanjem medkulturnega jezikoslovja in medkulturne slovenistike, ki upoštevata medsebojno vplivanje med nacionalnimi jeziki in jeziki etničnih skupnosti, nacionalnimi jeziki in lingvo franko, vlogo slovenščine v državi, v skupnem evropskem prostoru in diaspori ter hegemone moči, ki želijo manj razširjene jezike in kulture postaviti med folklorne posebnosti evropske raznolikosti. Prav tako bodo raziskave v obliki študije primera prvič tematizirale nekatere vidike konstrukcije slovenstva kot pripadnosti skupini govorcev slovenskega idioma ali idiomov na podlagi empiričnih podatkov o dejanski rabi jezika in percepcijah in reprezentacijah slovenstva, ki jih bomo zbrali na območju slovensko-italijanskega kulturnega stika v Italiji. S tem bomo prispevali k razvoju korpusne analize podatkov o jezikovnih rabah na perifernih območjih slovenskega jezikovnega kontinuuma, ki doslej še niso bile raziskane s pomočjo najnovejših jezikovnih tehnologij.
Program bo tako pomembno prispeval tudi k razvoju obmejnih študij in študij narodnega vprašanja v Sloveniji. Dodano vrednost predstavlja uporaba sodobne metodologije transnacionalne zgodovine. V evropskem prostoru se je ta metodološki pristop izkazal kot pomemben doprinos k bolj poglobljenim in celostnim zgodovinskim raziskavam, s poudarkom na vzajemnem študiju historiografij Drugega oz. drugih narodov pa je prispeval k miroljubnemu sobivanju v družbi. Program se tako usmerja na obmejna področja več držav in diaspore ter tako daje večji poudarek na regionalno kot na državno raven, čeprav se te ne izpušča, nasprotno, problematizira se pomen institucije oblasti, a na več ravneh. Pri tem se posebej izpostavlja posledice političnih odločitev na lokalno prebivalstvo na obmejnih področjih, ki so tudi v slovenski polpretekli zgodovini nemalokrat pripeljale do konfliktnih in nasilnih situacij.
Aktualna organiziranost slovenske
Pomen za razvoj Slovenije
Na osnovi sodobnih globalnih družbenih trendov utemeljen koncept slovenstva je prav gotovo ključen za krepitev samozavedanja slovenskega naroda in celostne podobe slovenske države. To pa predstavlja temelj za enakovredno in uspešno delovanje države v mednarodnem kontekstu, in to na vseh področjih, od ekonomskega do področij diplomacije, kulture in drugih družbenih področij. Na tej osnovi lahko Slovenija predstavlja samozavestnega in uspešnega partnerja v sodobnih integracijskih procesih tako v okviru EU kot na globalni ravni, kar omogoča učinkovito vključevanje v mednarodno delitev dela.
Odpiranje slovenskega gospodarstva v evropski in svetovni prostor je neposredno povezano s širjenjem slovenščine na ta trg. Znanje angleščine kot edinega jezika v poslovnem svetu ni več dovolj. Znanje evropskih in tudi drugih razširjenih in manj razširjenih jezikov je človeški kapital in konkurenčna prednost na trgu dela. Rezultati naših raziskav bodo imeli neposreden vpliv tako na posamezna gospodarska okolja kot tudi na povečanje konkurenčnosti Slovenije in večjo socialno kohezivnost. S tem so cilji projekta usklajeni z razvojnim izhodiščem osnutka »Strategije razvoja Slovenije 2014-2020«, kjer so posebej izpostavljena gospodarska področja, ki pomenijo konkurenčne prednosti Slovenije. Z aplikacijo dosežkov raziskav bodo oblikovane usmeritve delodajalcem, kje in kako uveljaviti slovenščino kot sporazumevalni jezik v tujini, kako s pomočjo uvajanja slovenščine v širšem prostoru poslovnih stikov ustvariti ugodno delovno okolje za tuje delavce v Sloveniji. Prav tako bodo podjetjem in posameznim strokovnjakom ponujeni rezultati raziskav in proizvodi, ki predstavljajo pomembne tehnološke rešitve (korpusno zbiranje in obdelovanje podatkov, vzpostavljanje jezikovnih virov, jezikovni priročniki), kar bo lahko pomembna opora slovenski gospodarski proizvodnji na evropskem in svetovnem trgu dela.
Izsledki raziskovanja v okviru programa, ki bodo razširili in poglobili dosedanje razumevanje slovenstva, bodo predstavljali podlago za oblikovanje sodobnejših družbenih politik na vseh družbenih področjih, še posebej pa tudi na področju družbenih in kulturnih dejavnosti. Vključenost Slovenije v evropske in mednarodne integracijske procese zahteva, da se ob oblikovanju vizij razvoja slovenske nacionalne kulture sočasno upošteva medkulturne vidike sobivanja v najširšem smislu, kar pomeni preseganje skrajnosti in pomiritev družbenih napetosti med različnimi družbenimi skupinami, tako z vidika etnične in verske pripadnosti kot spolne razlike in pripadnosti različnim generacijskim, socialnim, poklicnim itd. skupinam.
Po eni strani je medkulturni dialog, vključno z medreligijskim dialogom, v Evropi bolj razvit in dinamičen kot kadarkoli prej, po drugi strani pa so medreligijski odnosi, s porastom nacionalizmov in v senci begunske krize, pod močnimi pritiski ter žrtev grobe politizacije. Kritično razumevanje dinamike in različnih kontekstov medkulturnega in medreligijskega dialoga v Sloveniji ter preprek takšnemu dialogu, ki jih bo ta raziskovalni program preučil in pojasnil, je ključno za ugotavljanje najboljših možnosti za uspeh dialoga ter omogočanja večje družbene kohezije.
Rezultati raziskav, prevedeni v različne dejavnosti, ukrepe ter družbene in izobraževalne politike na jezikovnem in kulturnem področju, bodo vplivali na spremembe in izboljšave stanja, na primer pri oblikovanju učnih gradiv, načrtov in modelov poučevanja slovenščine kot prvega in drugega/tujega jezika, pri oblikovanju izobraževalnih modelov šolstva narodnosti in v večinskih šolah narodnostno mešanih območij Slovenije. Še posebej bo pomembna prenosljivost empiričnih praks v skupni slovenski kulturni prostor, vključujoč slovenske skupnosti v zamejstvu, in v podobna evropska ter slovenska izseljenska okolja. S tem bosta jezikovna in kulturna politika Slovenije ponujali odgovore na temeljna vprašanja vitalnosti manjšin, njihovih kulturnih vrednot in jezikov, ki med 64 jeziki EU (kot
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
