Projekti / Programi
Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B500 |
Biomedicinske vede |
Imunologija, serologija, transplantacija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
težka astma, IgE senzibilizacija, anafilaksija, rekombinantni alergeni, biološke terapije, genetika alergijskih bolezni, bazofilci, mastociti
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
30. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
855 |
42.829 |
41.759 |
48,84 |
| Scopus |
741 |
52.122 |
50.979 |
68,8 |
Raziskovalci (33)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
25169 |
dr. Urška Bidovec Stojkovič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 2. |
39674 |
dr. Mojca Bizjak |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
0 |
| 3. |
12179 |
dr. Tanja Čufer |
Onkologija |
Raziskovalec |
2019 - 2020 |
0 |
| 4. |
51978 |
dr. Jerneja Debeljak |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 5. |
53537 |
Ajda Demšar Luzar |
Mikrobiologija in imunologija |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 6. |
25171 |
dr. Renato Eržen |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
| 7. |
15710 |
dr. Matjaž Fležar |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 8. |
57995 |
Helena Jakopič |
Mikrobiologija in imunologija |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2024 |
0 |
| 9. |
20616 |
dr. Saša Kadivec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 10. |
29281 |
dr. Lea Knez |
Farmacija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 11. |
30983 |
dr. Peter Kopač |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
0 |
| 12. |
34101 |
dr. Ana Koren |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 13. |
22807 |
dr. Peter Korošec |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 14. |
10921 |
dr. Mitja Košnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Vodja |
2019 - 2024 |
0 |
| 15. |
57228 |
Gloria Krajnc |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
0 |
| 16. |
02053 |
dr. Ivan Krajnc |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
0 |
| 17. |
30987 |
dr. Nika Lalek |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
0 |
| 18. |
34498 |
dr. Dane Lužnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 19. |
23464 |
dr. Mateja Marc Malovrh |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 20. |
15780 |
dr. Robert Marčun |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 21. |
06630 |
dr. Pika Meško Brguljan |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 22. |
51977 |
Maruša Rihar |
Mikrobiologija in imunologija |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 23. |
29300 |
dr. Matija Rijavec |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 24. |
25177 |
dr. Aleš Rozman |
Onkologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 25. |
28517 |
dr. Eva Sodja |
Onkologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 26. |
56315 |
Manca Svetina |
Mikrobiologija in imunologija |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 27. |
29763 |
mag. Irena Šarc |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
0 |
| 28. |
36479 |
dr. Julij Šelb |
Onkologija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
0 |
| 29. |
25178 |
dr. Sabina Škrgat |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2020 |
0 |
| 30. |
22806 |
dr. Viktorija Tomič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 31. |
39238 |
Romana Vantur Setnikar |
Mikrobiologija in imunologija |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
| 32. |
25317 |
dr. Mihaela Zidarn |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 33. |
07627 |
dr. Marija Žolnir-Dovč |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program se bo izvajal na integracijskem in raziskovalnem področju. Na integracijskem delu se bomo osredotočili na epidemiologijo anafilaksije in težke astme. Raziskovalni del se bo izvajal v petih delovnih sklopih. V sklopu težke astme (WP 1) bomo preučili preoblikovanje dihalnih poti pri težki astmi (WP 1.1) in celično ter molekularno ozadje za različne endotipe težke astme (WP 1.2). V obsežnem drugem delovnem sklopu (WP 2) bomo ugotavljali, kakšna je povezava med IgE senzibilizacijo, efektorskimi celicami in anafilaksijo. V tem delu bomo natančno preučili vlogo bazofilcev pri anafilaksiji (WP 2.1) in ugotavljali, kakšna je povezava med celično senzitivnostjo in specifično imunoterapijo (WP 2.2) ter celično senzitivnostjo in težo sistemske alergijske reakcije (WP 2.3). V tretjem sklopu se bomo osredotočili na rekombinantne alergene (WP 3). V ta del bomo vključili testiranje biološke aktivnosti rekombinantnih alergenov (WP 3.1) in testiranje diagnostične uporabnosti rekombinantnih alergenov, pomembnih za anafilaksijo (WP 3.2). V četrtem sklopu (WP 4) se bomo osredotočili na nove biološke terapije. Preučili bomo povezavo med kliničnim odzivom ter celičnimi in molekularnimi spremembami, povezanimi z anti-IgE (WP 4.1), anti IL-5 (WP 4.2) ali anti TSLP (WP 4.3) terapijo. Zadnji, obsežni sklop, bo genetski (WP 5). V tem sklopu se bomo osredotočili na genetsko ozadje anafilaksije (WP 5.1), predvsem v povezavi s podvojitvijo gena za triptazo TPSAB1 in v okviru somatskih mutacij, povezanih z mastocitozo. V najbolj kompleksnem delu bomo analizirali celoten transkriptom med anafilaksijo (WP 5.2) na različnih kliničnih in živalskih modelih. Ugotavljali bomo tudi korelacijo med genotipom in fenotipom (WP 5.3) s poudarkom na modelu hereditarnega angioedema in različnih endotipov astme.
Pomen za razvoj znanosti
Astma in alergijske bolezni so med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi v razvitem svetu, njihova prevalenca pa še narašča in se približuje 50 odstotkom (alergijska bolezen kadarkoli v življenju). Kot vzrok se navaja kar nekaj hipotez, na primer ekonomski razvoj in spremembe higienskih navad ter okolja. K razvoju alergijskih bolezni pa zelo pomembno vpliva tudi genetska komponenta. Tako sta pred nami dva izziva: opredelitev vzroka naraščajoče senzibilizacije, kar bi pripomoglo k preventivi; in opredelitev natančnih mehanizmov, ki povzročajo alergijske simptome pri senzibilizirani osebi, kar bi prispevalo k učinkovitejšemu diagnostičnemu pristopu in boljšemu zdravljenju. Simptomi bolezni se namreč razvijejo samo pri polovici senzibiliziranih oseb, ki imajo prisotne specifične IgE, pri anafilaksiji pa pri približno 10 % senzibiliziranih. Še več, osebe, ki imajo med seboj primerljiv nivo specifičnih IgE, se lahko odzovejo s klinično nepomembno reakcijo ali pa z življenjsko ogrožajočo anafilaksijo. Zaenkrat še ne poznamo biomarkerjev, s katerimi bi lahko zanesljivo napovedali, kdo od senzibiliziranih je ogrožen življenja ogrožajoče alergijske reakcije.
Pomembno vprašanje je tudi mehanizem specifične imunoterapije, ki še ni popolnoma poznan, prav tako ni testov in vitro, ki bi lahko napovedali, ali bo to zdravljenje uspešno. V tem programu bomo vprašanja in vzrok za te razlike ter možne mehanizme natančno preučili na nivoju rekombinantnih alergenov, z merjenjem občutljivosti efektorskih celic (bazofilcev, mastocitov) ter na genetskem (vključno ekspresijskem) nivoju. Prepričani smo, da bo ta program dal odlične raziskovalne rezultate, ki bodo pomembno vplivali na razvoj znanosti in še večjo prepoznavnost Slovenije na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Dosedanji raziskovalni program »Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike« je v Sloveniji združil različne zdravstvene ustanove in področja (pulmologija, imunologija, ORL, epidemiologija in družinska medicina). S tem smo pridobili učinkovito nacionalno raziskovalno platformo, ki deluje v skladu s standardi odličnosti in sedaj že povezuje slovenske raziskovalce s tujimi.
Rezultati naših raziskav so že dosegli veliko mednarodno odmevnost, publicirani so v najodmevnejših svetovnih revijah s področja alergologije in klinične imunologije. Poleg promocije slovenske znanosti smo s tem dosegli tudi to, da se vključujemo v skupne projekte z vodilnimi raziskovalnimi centri v Evropi in ZDA, torej se vključujemo v mednarodno delitev dela in razvoj kadrov.
Program vpliva na razvoj družbe, ker pospešuje uporabo raziskovalnih rezultatov programa v klinično prakso in zagotavlja pomoč pri vodenju politike raziskovalnega razvoja v Sloveniji. Promovira tudi pedagoško delo in izobraževanja ter večjo integracijo na tem področju. Ker se programa alergijskih bolezni in astme lotevamo celostno, je njegov pomemben cilj izboljšati kakovost življenja bolnikov, in sicer z zmanjšanjem bremena alergijskih bolezni v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
