Projekti / Programi
Modeliranje, simulacija in vodenje procesov
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.06.02 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
Znanja o sistemih in vodenju sistemov |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T125 |
Tehnološke vede |
Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Teorija sistemov, tehnologija vodenja, modeliranje sistemov, identifikacija sistemov,
simulacija, multivariabilni sistemi, adaptivni sistemi, prediktivno vodenje, inteligentno
vodenje, hibridni sistemi, biomedicinski procesi, umetna inteligenca, avtonomni mobilni
sistemi.
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
364 |
5.063 |
4.264 |
11,71 |
| Scopus |
589 |
7.579 |
6.328 |
10,74 |
Raziskovalci (22)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
37509 |
dr. Goran Andonovski |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 2. |
53522 |
Miloš Antić |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 3. |
04142 |
dr. Maja Atanasijević Kunc |
Sistemi in kibernetika |
Upokojeni raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 4. |
56859 |
Jakob Baumgartner |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 5. |
51907 |
Martina Benko Loknar |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2022 |
0 |
| 6. |
54819 |
Aljaž Blažič |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
0 |
| 7. |
16422 |
dr. Sašo Blažič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 8. |
31982 |
dr. Matevž Bošnak |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 9. |
39218 |
dr. Gregor Černe |
Sistemi in kibernetika |
Tehnični sodelavec |
2019 - 2024 |
0 |
| 10. |
30681 |
dr. Dejan Dovžan |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 11. |
01952 |
dr. Rihard Karba |
Sistemi in kibernetika |
Upokojeni raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 12. |
25418 |
dr. Gorazd Karer |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 13. |
20181 |
dr. Gregor Klančar |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 14. |
27517 |
dr. Vito Logar |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 15. |
01951 |
dr. Drago Matko |
Sistemi in kibernetika |
Upokojeni raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 16. |
13565 |
dr. Gašper Mušič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 17. |
55922 |
Miha Ožbot |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2024 |
0 |
| 18. |
10742 |
dr. Igor Škrjanc |
Sistemi in kibernetika |
Vodja |
2019 - 2024 |
0 |
| 19. |
35420 |
dr. Simon Tomažič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 20. |
58098 |
Aleksander Vegelj |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2024 |
0 |
| 21. |
33167 |
dr. Andrej Zdešar |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
| 22. |
00172 |
dr. Borut Zupančič |
Sistemi in kibernetika |
Upokojeni raziskovalec |
2019 - 2024 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program sestavljata dve glavni področji, na katerih temelji raziskovalno delo članov programa. Prvo področje predstavljajo modeliranje, simulacija in vodenje kompleksnih procesov. Raziskave so usmerjene v temeljne pristope in razvoj metodologije, katerih namen je njihova uporaba v najrazličnejših praktičnih aplikacijah, kot npr. spremljanje in nadzor procesov, ocenjevanje nemerljivih procesnih veličin, napovedovanje procesnih veličin v prihodnosti, zaznavanje napak, rudarjenje podatkov, napredno vodenje industrijskih procesov itd. V zadnjih letih je raziskovalna skupina na tem področju spletla močne povezave z različnimi domačimi podjetij v farmacevtski in železarski industriji ter s podjetij na področju splošne avtomatizacije procesov, kjer uspešno prenaša svoje znanje in razvite metode v praktične rešitve industrijskih problemov. Drugo področje raziskovalnega programa predstavlja v zadnjem času izjemno popularno in hitro se razvijajoče področje avtonomnih mobilnih sistemov. Raziskave so usmerjene v praktično problematiko in implementacijo razvitih metod v najrazličnejše avtonomne mobilne sisteme, kot npr. rehabilitacijska in pomožna avtonomna vozila, raziskovalne robote, avtomatsko vodena vozila, brezpilotne letalnike itd. To področje izkorišča tudi temeljna znanja in razvite metode področja modeliranja, simulacije ter vodenja, pri čemer je poudarek na povezovanju klasičnih teoretičnih pristopov ter metod umetne inteligence. Tudi na tem področju skupina sodeluje z uspešnimi domačimi in tujimi podjetij z namenom praktične implementacije razvitih metod (implementacijska tehnologija) .
Pomen za razvoj znanosti
O pomembnosti navedenih raziskav za razvoj znanosti govorijo prednostna področja evropskega raziskovalnega in inovacijskega programa Obzorje 2020 ter domačih razvojnih programov. Glede na evropski program Obzorje 2020, lahko omenjene raziskave umestimo v področje Living Online oz. njegova pod področja Environment, Mobility in Smart Cities ter v področje Science & Technology oz. njegova pod področja Robotics ter Components & Systems. Glede na slovenske razvojne programe, lahko navedene raziskave umestimo v prednostna področja v okviru Strategije pametne specializacije, s katerimi se spodbuja razvoj in inovativnost področij, za katere se meni, da bodo imela največje učinke na slovensko gospodarstvo. Med njimi najdemo tudi področje Proizvodne, procesne in informacijsko komunikacijske tehnologije, kamor se uvrščajo tudi navedene predlagane raziskave programske skupine. Relevantnost predlaganega programa pa lahko ugotavljamo tudi skozi primerljivost s programi podobnih skupin po svetu in pripravljenost za sodelovanje v projektih Obzorja 2020.
Raziskave na nekaterih od omenjenih področji že potekajo, kar se odraža tudi v odmevnih rezultatih in objavah. Pričakuje se, da se bodo obstoječe raziskave v prihodnosti nadaljevale in nadgrajevale, dodana pa bodo tudi ostala predlagana področja, kjer se pričakujejo povsem nove rešitve in novi rezultati.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenski Nacionalni raziskovalni in razvojni program ter njegove resolucije že dlje časa poudarjajo pomembnost določenih perspektivnih področij za razvoj in konkurenčnost države. NRRP 2006-2010 je med pomembna področja uvrstil tudi področja kompleksnih sistemov in inovativnih tehnologij ter tehnologije za trajnostno gospodarstvo. Nadalje je vlada leta 2010 sprejela sedem ožjih prednostnih področij za kompetenčne centre. V letu 2015 je vlada sprejela dokument Strategije pametne specializacije, katera je med drugim usmerjena tudi v trajnostne tehnologije in storitve, in katere eno od prednostnih področij je so Proizvodne, procesne in informacijsko komunikacijske tehnologije. V vsa prednostna področja omenjenih raziskovalnih programov in strategij se neposredno uvršča tudi večina raziskav programske skupine. V preteklosti je skupina sodelovala tudi v Kompetenčnem centru za sodobne tehnologije vodenja, sodeluje pa tudi v programu Strategije pametne specializacije.
Tehnologija vodenja, ki se uvršča v področje proizvodnih in procesnih tehnologij predstavlja področje, ki ima pomembne pozitivne učinke na gospodarstvo, družbo in nenazadnje tudi okolje. Gre za učinke kot so zmanjšanje porabe energije, surovin in onesnaženja okolja, fleksibilnost proizvodnje in kvaliteta proizvodov, dodana vrednost, humanizacija delovnih mest, aspekti trajnostnega razvoja itd. Zaradi tega predstavlja Tehnologija vodenja eno od najpomembnejših strateških usmeritev tako v svetu kot pri nas, zlasti zaradi trenutnega zaostajanja razvoja področja v Sloveniji za ostalimi razvitimi državami.
Raziskovalna skupina se je v zadnjem času povezala z inovativnimi domačimi (in tujimi) podjetji na področju farmacevtske in železarske industrije ter podjetij na področju splošne avtomatizacije procesov ter področju avtomatsko vodenih vozil. S tem razvito metodologijo in inovativne pristope uspešno uporabljamo za reševanje praktičnih industrijskih problemov. Rezultati raziskav ter njihov prenos v prakso na ta način prispevajo k dvigu konkurenčnosti in usposobljenosti storitvenih organizacij in industrije ter posredno omogočajo tudi ustrezno izobraževanje kadrov v skladu z najnovejšimi smernicami. Vse to pa pozitivno vpliva k ustvarjanju novih inovativnih okolij z novimi delovnimi mesti, posredno pa tudi na ostala področja kot na primer okolje, kakovost življenja ipd.
Največji neposredni vpliv omenjenega raziskovalnega dela se vsekakor odraža tudi v pedagoškem procesu, ki ga raziskovalna skupina izvaja. Dejstvo je, da skupina predstavlja najpomembnejšo izobraževalno organizacijo na področju tehnologije vodenja, saj izobrazi več kot polovico slovenskih kadrov na tem področju. Gre za kader, ki je trenutno med bolj iskanimi kadri, povpraševanje po tovrstni izobrazbi pa se še povečuje. Rezultati raziskav, razvita metodologija ter ostala pridobljena znanja se že dlje časa uspešno uvajajo tudi v pedagoški proces na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, s čimer je program izobraževanja ter prenešeno znanje vedno najsodobnejše in primerljivo z najkakovostnejšimi tujimi izobraževalnimi organizacijami.
Rezultati izvedenih raziskav bodo razširjeni s pomočjo znanstvenih objav v kakovostnih mednarodnih revijah, konferenčnih prispevkih, promocijskih aktivnostih, seznanjanjem javnosti z dosežki v medijih in na internetu, tečaji vseživljenjskega izobraževanja, rednega pedagoškega procesa na vseh nivojih ter nenazadnje mentorstva pri zaključnih delih in mentorstva mladim raziskovalcem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
