Projekti / Programi
Nevidno življenje odpadkov: Razvoj etnografsko utemeljene rešitve za upravljanje z odpadki v gospodinjstvih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
ravnanje z odpadki, okoljska zavest, družbeno-kulturni dejavniki, k ljudem usmerjen razvojni pristop, razmerje med ljudmi in tehnologijami
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Povzetek
»Pokaži mi svoje odpadke in povedal ti bom, kdo si. Pokaži mi, koliko odpadkov proizvedeš, in povedal ti bom, v kakšni družbi živiš.« Tako pravi Thomas Hylland Eriksen v uvodu svoje zadnje knjige o odpadkih. V projektu Nevidno življenje odpadkov razširjamo Eriksenovo zamisel z raziskavo, ki bo osredinjena tako na nevidno življenje odpadkov kot tudi na ljudi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in ravnanjem z odpadki – od potrošnikov do smetarjev.
Glavni cilj projekta je razvoj inovativne tehnološke rešitve, ki bo spremljala in prikazovala, kje in kako nastajajo odpadki v gospodinjstvih in spodbujala zmanjševanje njihove količine. Razvoj te rešitve bo temeljil na pristopu, usmerjenem k ljudem (angl. people-centred approach). Zato bomo izvedli primerjalne analize praks na področju ravnanje z odpadki v šestih mestih: Ljubljana (Slovenija), Gradec (Avstrija), Trst (Italija), Zagreb (Hrvaška), Oslo (Norveška ) in Dubaj (ZAE). Raziskava bo omogočila tudi vpogled v življenje in delo »nevidnih« akterjev, npr. smetarjev, delavcev na smetiščih in ljudi, ki delajo v obratih za recikliranje, hkrati pa bo opisala lokalne navade, povezane z odpadki, ter predstavila smeti kot pomemben dejavnik v globalnem omrežju proizvodnje in potrošnje.
V projektu bomo pripravili še priporočila o ravnanju z odpadki v gospodinjstvih, ki bodo prilagojena obravnavanim mestom in bodo na voljo državnim in občinskim institucijam pri pripravi politik za spodbujanje trajnostnega načina življenja in prehoda v družbo brez odpadkov. Izsledke projektnih raziskav bodo pri uresničevanju svojih poslanstev uporabljale prostovoljske in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s promocijo trajnostnega ravnanja z odpadki.
V projektu bomo vzpostavili nove povezave med družboslovjem, humanistiko in inženirstvom ter razvili interdisciplinaren metodološki okvir za nadaljnje čezmejne primerjalne raziskave na drugih lokacijah. S projektom Nevidno življenje odpadkov bomo pripravili tudi smernice za razvoj podobnih tehnoloških rešitev za spodbujanje trajnostnega načina življenja v povezavi z drugimi vsakdanjimi praksami v gospodinjstvih, kot so pot na delo, vrtičkarstvo in nakupovanje.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo omogočil podrobno primerjalno analizo družbenega pomena odpadkov v šestih mestih: Ljubljani, Trstu, Zagrebu, Gradcu, Dubaju in Oslu. S projektnimi raziskavami bomo prikazali odpadke kot pomemben dejavnik v globalnih omrežjih proizvodnje in porabe ter predstavili življenjski slog »nevidnih« akterjev, ki sodelujejo pri upravljanju z odpadki (npr. smetarji, delavci na odlagališčih, zaposleni v obratih za recikliranje). Evidentirali bomo lokalne specifike pri odnosu do odpadkov ter posebno pozornost namenili gospodinjstvom in njihovim praksam. Spremljali bomo poti odpadkov in beležili zgodbe ljudi, ki prispevajo k njihovemu zbiranju in odstranjevanje. Primerjalna študija, ki jo bomo izdali do leta 2020 v zborniku z naslovom Invisible Life of Waste, bo obravnavala vprašanja o pomenu odpadkov v šestih mestih in pomagala pri pripravi optimalnih pristopov za spodbujanje trajnostnega ravnanja z odpadki.
Rešitev, ki jo bomo razvili v projektu, bo nadgradila obstoječe tehnološke rešitve za ravnanje z odpadki, med njimi aplikacijo myWaste, ki je dostopna za pametne telefone ter tablične, prenosne in osebne računalnike in zagotavlja podporo gospodinjstvom na področju okoljskih predpisov. Druga rešitev, ki jo bomo s projektom nadgradili, je aplikacija TrashTrack, ki so jo razvili v laboratoriju SENSEable City Lab na ameriškem MIT. Ta rešitev uporablja miniaturne oddajnike RFID, ki so pritrjeni na različne vrste smeti, kar omogoča spremljanje in prikazovanje poti odpadkov v realnem času. Tehnološka rešitev bo ravno tako prikazovala poti odpadkov v različnih fazah – od gospodinjstev do odlagališč – in s stalnimi povratnimi informacijami aktivno spodbujala trajnostno ravnanje z odpadki. Rešitev, ki jo bomo razvili v projektu, bo bolj robustna kot druge primerljive tehnologije (koši za smeti in zabojniki, ki temeljijo na tehnologiji RFID, lahko uporabljamo dalj časa) in jo bomo poleg tega zlahka priredili za delovanje na drugih lokacijah ter jo preoblikovali glede na pričakovanja ljudi na različnih lokacijah. Novo tehnološko rešitev za spodbujanje odgovornega ravnanja z odpadki bomo razvijali s pristopom, usmerjenim k ljudem (angl. people-centred approach), ki bo upošteval glavne interesne skupine prebivalcev, ter jo preizkušali v dejanskih okoliščinah, torej na domovih. Podatki, ki jih bomo pridobili z novo tehnološko rešitvijo na različnih lokacijah (npr. spremljanje količine odpadkov), bodo pomemben vir za nadaljnjih raziskave o ravnanju z odpadki v gospodinjstvih.
V projektu bomo vzpostavili nove povezave med družboslovjem, humanistiko in tehniškimi vedami ter razvili interdisciplinaren metodološki okvir za nadaljnje raziskave na drugih lokacijah (tudi v okviru mednarodnih raziskovalno-razvojnih pozivov). S projektom Nevidno življenje odpadkov bomo pripravili tudi smernice za razvoj podobnih tehnoloških rešitec za spodbujanje trajnostnega načina življenja v povezavi z drugimi vsakdanjimi praksami v gospodinjstvih, kot so pot na delo, vrtičkarstvo in nakupovanje.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt Nevidno življenje odpadkov neposredno podpira Okvirno direktivo EU o odpadkih ter spodbuja premik k evropski družbi, ki temelji na recikliranju in visoki stopnji izrabe virov. Do leta 2020, torej ob zaključku projekta, bo po tej uredbi treba zagotoviti vsaj 50-odstotni delež odpadnih materialov, ki bodo namenjeni ponovni uporabi in recikliranju – ti materiali vključujejo papir, kovine, plastiko in stekla iz gospodinjstev ter po možnosti tudi druge snovi. Projekt analizira prakse ravnanja z odpadki in podpira strategije za spodbujanje pozitivnih sprememb na področju trajnostnega načina življenja, predvsem pa premik h krožnemu gospodarstvu, v katerem bi odpadkov čim bolj zmanjšali, dobrine pa bi uporabljali na učinkovit in okoljsko odgovoren način. Izboljšano upravljanje z odpadki, ki ga spodbujamo s projektom, bo pripomogla k zmanjšanju zdravstvenih in okoljskih problemov, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (neposredno se bodo zmanjšale emisije z odlagališč, posredno pa z recikliranjem materialov, ki bi se sicer pridobivali in predelovali) in preprečevanju negativni vplivov odpadkov na lokalni ravni, kot so poslabšanje kakovosti zemlje, vode, in zraka. Spodbujanje krožnega gospodarstva in recikliranja pomeni tudi pomembno gospodarsko priložnost. Če bi članice EU reciklirale 70 odstotkov odpadkov, bi namreč zagotovili vsaj pol milijona novih delovnih mest po vsej Evropi.
Aplikativen značaj projekta je pomemben še za slovenski in evropski poslovni sektor, zlasti za razvoj telematike za gospodarska vozila (v našem primeru so to predvsem smetarska vozila). Telematika za vozila je izredno obetavna panoga, ki ji po podatkih Global Industry Analytics napovedujejo 24-odstotno letno stopnjo rasti, na svetovni ravni pa bo do leta 2020 vredna približno 45 milijard evrov. Podjetju CVS Mobile, ki je industrijski partner v projektu, bo tehnološka rešitev, ki jo bomo razvili, omogočila izboljšanje obstoječih logističnih rešitev, namenjenih upravljanju voznih parkov za smetarska vozila ter uvajanje novosti v Italiji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je podjetje že zdaj močno prisotno. Projekt se osredotoča še na nove potencialne trge v Dubaju (ZAE) in Oslu (Norveška), kar bo podjetju omogočilo, da z novim produktom okrepi svoj položaj v Evropi in postopno razširiti storitve še v druge obetavne regije, med katerimi je tudi Bližnji vzhod. S širitvijo delovanja podjetja bomo zagotovili nova delovna mesta v Sloveniji in v tujini ter omogočili nove priložnosti za sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
