Projekti / Programi
Detekcija virusov influence tipa A v okoljskih vzorcih, krmi in nastilju ter priprava algoritma za diagnostiko influence pri prašičih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.04.02 |
Biotehnika |
Veterina |
Animalna patologija in epizootiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B750 |
Biomedicinske vede |
Veterina: kirurgija, fiziologija, patologija, klinične raziskave |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.03 |
Kmetijske vede in veterina |
Veterina |
influenca A virusi, vzorčenje, detekcija virusov, okoljski vzorci, molekularna detekcija, izolacija virusa, prašiči, perutnina, prostoživeče ptice
Raziskovalci (23)
Organizacije (2)
Povzetek
Do pojava visoko patogenega virusa podtipa H5N1 linije virusov A/gos/Guangdong (Go/GD/96) so bili zabeleženi le omejeni izbruhi influence tipa A. Bolezen se je pojavljala predvsem pri domači perutnini; okužbe ljudi z influenca tipa A virusi (IAV) so bili le sporadični. Po podatkih WHO je bilo v obdobju od 2003 do maja 2018 zabeleženih 860 primerov okužb s H5N1 pri ljudeh, s 53% smrtnostjo. Zato je strah pred novo pandemijo utemeljen. Zelo velik globalni problem so tudi velike ekonomske škode, ki jih povzročajo virusi prej omenjene linije po celem svetu, pri čemer ni zanemarljiv tudi vidik dobrobiti živali. Kljub temu, da so na voljo cepiva, se bolezen še vedno najpogosteje zatira s pokončanjem perutnine. Virusi podtipa H5 iz gruče 2.3.4.4., ki je leta 2016 preko Rusije prišel v Evropo, je do sedaj povzročil največjo znano pandemijo v evropskem prostoru. Do avgusta 2017 je bilo potrjenih 1207 izbruhov pri domači perutnini, o katerih so poročali iz 24. evropskih držav, in 1590 izbruhov pri prostoživečih pticah v 29. evropskih državah. Poleg podtipa H5N8 je bil potrjen tudi podtip H5N5.
Perutninarstvo v Sloveniji predstavlja eno večjih kmetijskih panog, zato je zaščita tega sektorja pred izbruhi posebno nevarnih kužnih bolezni še kako pomembna. Čeprav je v primerjavi s perutninarstvom prašičjereja pri nas manj zastopana, je prireja prašičjega mesa prav tako pomembna panoga. Iz vidika preprečevanja okužb z virusi influence je še posebej neugodno, če so na relativno majhnem področju večje aglomeracije perutnine in prašičev. Za slovenske razmere so značilne tudi manjše družinske kmetije, kjer skupaj vzrejajo perutnino in prašiče, kar lahko vodi v nastanek novih podtipov virusov influence, nevarnih tudi za ljudi. V Sloveniji sta bil do sedaj dva izbruha HPAI, vendar le pri prostoživečih pticah. V obeh primerih (2006 in 2017) je bila najbolj prizadeta severo- vzhodna (SV) regija. Gre za področje z intenzivno rejo perutnine, hkrati pa je na tem območju tudi prašičereja najbolj razvita. Epidemiološka slika okužb prašičev z IAV v Sloveniji v zadnjem desetletju je praktično nepoznana. Zaradi velikega pomena prašičev v ekologiji virusov influence je eden od ciljev projekta ugotoviti, kateri virusi influence krožijo v populaciji prašičev v Sloveniji in pripraviti protokole vzorčenja za veterinarje praktike. Pripravljeno bo tudi gradivo za osveščanje rejcev in druge laične javnosti, kako ravnati ob primeru pojava influence pri prašičih. Podatki pridobljeni v okviru tega projekta bodo tako doprinesli k izpopolnjeni epidemiološki sliki o kroženju AIV tudi v evropskem prostoru, hkrati pa bo analiza pridobljenih podatkov pristojnim organom pomagala pri načrtovanju učinkovitih preventivnih ukrepov nadzora AIV pri prašičih.
Za učinkovito in hitro preprečevanje širjenja kužnih bolezni je hitra in zanesljiva diagnostika ključnega pomena. Poleg tega je izrednega pomena tudi sledenje kužnim agensom, da se ugotovi izvor vnosa in preveri ali so bili ukrepi razkuževanja in čiščenja učinkoviti. Čeprav je epizootiološka poizvedba del zakonsko predpisanih ukrepov v primeru izbruhov bolezni, vzorčenje okolijskih vzorcev v načrtu ukrepov ni predvideno, prav tako tudi ne preverjanje učinkovitosti razkuževanja. Eden od ciljev predlaganega projekta je zato preveriti uporabnost ne-invazivnih metod vzorčenja različnih matriksov kot so zrak, površine tal, krma in optimizacija diagnostike AIV na teh vzorcih. Omenjene metode bomo preskusili na farmah živali kot tudi v okolju, kjer se zadržujejo prostoživeče vodne ptice, ki so eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja vnosa povzročitelja v reje perutnine in prašičev.
V obeh primerih izbruhov HPAI v Sloveniji so bili najbolj prizadeti labodi grbci (Cygnus olor). Zakaj je temu tako, še ni razjasnjeno. Hipotetično bi lahko šlo za posledico naivnosti populacije v smislu prekuženosti z IAV. V okviru projekta bomo raziskali epidemiologijo IAV pri labodih grbcih na območjih SV Slovenije. Preučili bomo
Pomen za razvoj znanosti
Epidemiološki podatki o prekuženosti prašičev z virusi influence v Evropi so v primerjavi s podatki pri perutnini in pticah sila skopi; opravljene so bile sicer posamezne študije, ki kažejo, da v nekateri evropskih državah krožijo 3 različni podtipi virusov: H1N1, aviarnega izvora in H3N2 ter H1N2, humanega izvora. Zaradi tega, ker v naši državi ne izvajamo rednega monitoringa pri tej živalski vrsti, pa tudi zaradi slabše osveščenosti strokovne javnosti, v zadnjem desetletju v Sloveniji ne obstajajo podatki o prekuženosti prašičev z IAV, kot tudi ne, kateri AIV krožijo v tej populaciji. Podatki pridobljeni v okviru tega projekta bodo tako doprinesli k izpopolnjeni epidemiološki sliki o kroženju AIV tudi v evropskem prostoru, hkrati pa bo analiza pridobljenih podatkov pristojnim organom pomagala pri načrtovanju učinkovitih preventivnih ukrepov nadzora AIV pri prašičih v Sloveniji.
Razvoj neinvazivih metod vzorčenja, ki se trenutno še ne uporabljajo za dokazovanje povzročitelja in nadzor bolezni v praksi, in optimizacija diagnostičnih metod dokaza povzročitelja iz različnih matriksov je pomemben inovativen pristop. Uporaba različnih vzorcev v diagnostiki kot so vpojne prevleke in vzorci zraka, zaenkrat niso opisane kot rutinski način vzorčenja za dokaz virusov in v strokovnem slovstvu obstaja le malo podatkov o njihovi uspešnosti. Menimo, da bodo izsledki, ki jih bomo pridobili v okviru tega projekta, odmevni v znanstveni in strokovni javnosti. V okviru projekta bomo pripravili tudi protokol za tovrstna vzorčenja, ki bodo morebiti podlaga tudi za nadzor drugih virusnih bolezni.
Pomen za razvoj Slovenije
Perutninarstvo v Sloveniji predstavlja eno večjih kmetijskih panog, zato je učinkovita zaščita tega sektorja pred izbruhi kužnih bolezni še kako pomembna. V okviru projekta bomo preučili ekologijo IAV na področju SV Slovenije; to je področje, kjer je intenzivna reja perutnine zelo razvita in je populacija perutnine izjemno velika. Po drugi strani pa je tudi populacija prostoživečih vodnih ptic na tem področju največja, kar predstavlja enega od dejavnikov pomembnih za vnos bolezni. Z epidemiološko raziskavo kroženja AIV v populaciji labodov grbcev, ki so eden najpogostejših vrst ptic okuženih z virusi AIV pri nas, in z raziskavo njihovega gibanja bomo pridobili podatke o kritičnih točkah možnih prenosov na področju SV Slovenije. Analiza pridobljenih podatkov predlaganega projekta bo pristojnim veterinarskim organom in veterinarski stroki kot tudi perutninski panogi v celoti pomagala pri načrtovanju in izvajanju učinkovitih preventivnih ukrepov AIV v rejah perutnine. V okviru projekta bomo pripravili tudi protokol za tovrstna vzorčenja namenjena veterinarskim delavcem.
Po drugi strani je slovenska prašičjereja v precej nezavidljivem položaju; samooskrba s prašičjim mesom je v naši državi pod 30 %. Respiratorna obolenja so pri prašičih v intenzivnih rejah pogosta in ekonomsko pomembna. Po strokovni plati bi zahtevala poglobljeno diagnostiko vključujoč različne potencialne kužne agense, vendar se rejci zaradi omejenih sredstev pogosto zanjo ne odločijo. Tako etiologija respiratornih obolenj pogosto ni razjasnjena in lahko vodi do večje uporabe protimikrobnih zdravil ter nerentabilnosti reje. Pripravili bomo standardne operativne postopke za ugotavljanje IAV pri prašičih in validirali molekularne metode za detekcijo specifični podtipov virusa, ki se pojavljajo pri prašičih. To pomeni pomemben strokoven napredek za veterinarsko stroko, hkrati pa bo pomagalo rejcem izboljšati proizvodne rezultate in s tem izboljšati konkurenčnost in rentabilnost reje.
