Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpiv estrogenih hormonov pred puberteto na aktivno feminizacijo možganov in razvojnovega hormonskega vsadka za posnemanje spolnega cikla

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.00  Biotehnika  Veterina   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
4.03  Kmetijske vede in veterina  Veterina 
Ključne besede
možgani, feminizacija, spolno obnašanje, starševsko obnašanje, estrogeni hormoni, hormonski vsadki
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  55379  Sanja Bogićević    Tehnični sodelavec  2021 - 2022 
2.  28476  dr. Nataša Drnovšek  Materiali  Raziskovalec  2018 - 2022 
3.  24348  dr. Neža Grgurevič  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2022 
4.  13330  dr. Gregor Majdič  Veterina  Vodja  2018 - 2022 
5.  04292  dr. Saša Novak Krmpotič  Materiali  Raziskovalec  2018 - 2022 
6.  30710  dr. Sonja Prpar Mihevc  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 
7.  34286  Nina Šterman    Tehnični sodelavec  2018 - 2020 
8.  19487  dr. Malan Štrbenc  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2022 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  18 
Povzetek
Klasična teorija o spolni diferenciaciji možganov govori, da testosteron, ki ga izločajo moške spolne žleze v moškem zarodku, v času fetalnega razvoja in takoj po rojstvu maskulinizira in defeminizira moške možgane. Vendar pa ostaja pomembno neodgovorjeno vprašanje ali je razvoj ženskih možganov resnično normalna pot razvoja brez hormonalnih vplivov, ali pa se v sesalskem organizmu dogajajo tudi aktivni procesi feminizacije možganov. Nekatere raziskave v zadnjih letih kažejo, da naj bi bilo pri laboratorijskih miši obdobje med 15 in 25 dnevom pomembno za aktivno feminizacijo možganov. Na feminizacijo v tem obdobju naj bi vplivale nizke koncentracije estrogenih hormonov, ki se izločajo iz jajčnikov že pred puberteto. V predlagani raziskavi bomo preverjali to hipotezo z uporabo gensko spremenjenih miši brez gena SF-1 ter s spreminjanjem hormonom pri miših divjega tipa. Miši divjega tipa bomo ovariektomizirali 10. dan po rojstvu ter jim nato med dnevom 15 in 25 dodajali estradiol (1 skupina miši) oziroma specifične agoniste estrogenskih recpetorjev (2 skupini miši).Podobno bomo mišim brez gena SF-1, ki se zaradi genske napake rodijo brezspolnih žlez, dodajali estrogene hormone od dneva 15 do 25 po rojstvu. Miši bomo v odraslem življenju testirali v različnih testih obnašanja kot so test ženskega spolnega obnašanja, starševsko obnašanje ter nekatere teste, ki modelirajo duševne bolezni. Po končanih testiranjih bomo miši žrtvovali in možgane učvrstili za imunohistokemična barvanja, ali pa iz njih osamili RNK za opreverjanje izraženosti genov z metodo qRT PCR. Kot poseben del projekta bomo razvili novo vrsto vsadka s spolnimi hormoni, ki bo izločal hormone podobno, kot se to dogaja pri normalno delujočih jajčnikih. Tak vsadek bo nadomestil trenutno uporabljane silastične vsadke ali estrogenske pelete, ki izločajo estrogene v enakomerno visokih količinah ves čas in ne posnemajo fiziološkega dogajanja v telesu. Poleg uporabe v raziskavah na področju vedenjske nevrobiologije pa bo tak vsadek imel potencialno aplikacijo v humani medicini kot nov način nadomestnega hormonskega zdravljenja, ki bi bolj fiziološko posnemal spolni cikel v telesu.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati bodo zelo relevantni za boljše razumevanje delovanja možganov in tudi za klinično medicino. Rezultati na področju proučevanja feminizacije možganov bodo prinesli pomembne ugotovitve o spolnih razlikah v možganih, pomebnih za razumevanje mehanizma nastanka številnih duševnih bolezni, ki se pojavljajo različno pogosto ali z različnimi bolezenskimi znaki med moškimi in ženskami in bodo v prihodnosti lahko privedli do boljšega in bolj usmerjenega zdravljenja duševnih bolezni. Produkt razvit v 3. sklopu bo tržno zanimiv, saj podobnega produkta, ki bi posnemal fiziološki spolni cikel, ni na voljo. Izjemna relevantnost produkta bo prenos v klinično humano medicino kot nov način nadomestne hormonske terapije pri ženskah, ki bo posnemal fiziološko cikliranje hormonov v telesu in bo zaradi tega bolj fiziološko relevanten ter predvidoma tudi bolj varen za uporabo kot dosedanji načini nadomestnega hormonskega zdravljenja. Seveda bo prenos v klinično uporabo v humani medicini dolgotrajnejši in bo zahteval klinično preizkušanje. Zato načrtujemo po uspešni izdelavi takšnega vsadka za uporabo pri laboratorijskih glodavcih povezavo s farmacevtsko industrijo za prenos te nove metode/vsadka v klinično humano medicine (projektna ekipa ima že vzpostavljeno sodelovanje z enim primernim industrijskim partnerjem).
Pomen za razvoj Slovenije
The results will be highly relevant for behavioral neuroscience as well as clinical medicine. Results about feminization of the female brain will shed important information about sexual differentiation of the brain, what is important for understanding many psychiatric diseases that show sex differences in prevalence and/or clinical manifestation. The product developed in WP3 will be directly commercially exploitable as such product will be the first product of its kind enabling better, in particular more physiological mimicking of estrous cycle in behavioral research. However, much wider application of such implant will be in clinical human medicine as such implant could replace classical hormone replacement therapy in menopausal women, ensuring replacement of hormones in more physiological and thus most likely safer way. Of course, to implement such novel device in clinical medicine it will have to be developed and tested in clinical trials in subsequent years, but after successful completion of this implant for rodents, we will seek collaboration with suitable pharmaceutical company (we already have one potential company with whom we are collaborating on other projects) to speed up the implementation of such implant into clinical medicine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno