Projekti / Programi
Breme kaheksije in sarkopenije pri bolnikih s kroničnimi boleznimi: epidemiologija, patofiziologija in izidi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
kaheksija, sarkopenija, epidemiologija, patofiziologija, kronične bolezni, umrljivost
Raziskovalci (6)
Organizacije (2)
Povzetek
V medicini se telesni habitus najpogosteje opisuje z indeksom telesne mase; tako znanstvena kot klinična skupnost pa se predvsem ukvarjata s problematiko debelosti. Med debelostjo in pojavnostjo kroničnih bolezni je jasno dokazana vzročna povezanost; odnos do debelosti pri bolnikih z razvitimi kroničnimi boleznimi pa je veliko bolj kompleksen. Danes velja, da izguba telesne teže pri starejših osebah in bolnikih s kronično boleznijo ni dober znak. Enega ali več telesnih predelov (mišice, maščevje, kosti) lahko prizadene izguba, kar se v končni obliki kaže kot kaheksija. Če so prizadete le skeletne mišice, govorimo o sarkopeniji, pri kateri so klinične posledice precej podobne kot pri kaheksiji. Pomanjkanje dobrih epidemioloških podatkov je lahko tudi posledica definicij teh dveh stanj, ki temeljijo na konsenzu strokovnjakov. Vsaj za nekatere od definicij velja, da so precej zapletene za uporabo v klinični praksi. V tem kontekstu je pomembno, da ima kaheksija in od nedavno tudi sarkopenija, svojo kodo v Mednarodni klasifikaciji bolezni, različica 10. V literaturi objavljeni epidemiološki podatki večinoma predstavljajo le ocene kaheksije in sarkopenije, pri čemer so bile uporabljene različne definicije teh dveh stanj na razmeroma majhnih populacijskih vzorcih. Poleg tega ne vemo dovolj o celičnih in tkivnih patofizioloških mehanizmih, ki pospešujejo izgubo telesne teže in o tistih, ki to preprečujejo. V večini raziskav sta bili tkivna in molekularna raven zapostavljeni; razlogi so številni in verjetno povezani tudi z invazivnimi postopki za pridobitev vzorcev.
Zaradi nezadostnih epidemioloških, kliničnih in patofizioloških spoznanj predlagamo raziskovalni projekt z dvema vzporednima raziskavama: prva bo retrospektivna in se bo osredotočila na epidemiološke podatke, ki jih bomo pridobili iz velike podatkovne zbirke o hospitalizacijah; Primarni cilj bo hospitalizacija iz kateregakoli vzroka; sekundarni cilji bodo hospitalizacije iz kateregakoli vzroka pri posameznih kroničnih boleznih in umrljivost iz kateregakoli vzroka. Opazovane cilje bomo analizirali v časovnih točkah 30 dni in 1 leto po odpustu iz bolnišnice. Druga raziskava bo prospektivna in bo pri bolnikih s kroničnimi boleznimi (srčnim popuščanjem, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, kronično ledvično boleznijo, rakom) uporabila sedanjo definicijo za kaheksijo in sarkopenijo. Primarni cilj bo diagnoza kaheksije in sarkopenije; sekundarni cilji bodo rezultati testov telesne zmogljivosti in telesne sestave, stopnja hospitalizacije in celokupna umrljivost. Vse opazovane cilje bomo analizirali ob vključitvi v raziskavo in nato vsakih 6 mesecev. Rezultate bomo predstavili s prevalenco in incidenco kaheksije in sarkopenije pri bolnikih s posamezno kronično boleznijo. Podatke o bolnikih iz obeh raziskav bomo povezali s Centralnim registrom prebivalstva in nacionalno podatkovno zbirko o hospitalizacijah za spremljanje umrljivosti in/ali hospitalizacij.
Naše ugotovitve bodo dopolnile naša trenutna spoznanja in odprle nove raziskovalne možnosti na področju izgube telesne teže. To bo prva celostna analiza nacionalne zbirke podatkov; naše izkušnje bodo pomembne za nadaljnje raziskave nacionalnih podatkovnih zbirk ali zbirk podatkov mednarodnih konzorcijev. Validacija testov telesne zmogljivosti in drugih diagnostičnih testov ter primerjava rezultatov med različnimi kroničnimi boleznimi bo omogočila ustrezno izbiro testa za posameznega bolnika in natančno diagnozo izgube telesne teže v klinični praksi. Naši rezultati bodo relevantni tudi za revizijo zadnje definicije kaheksije, ki že poteka pod okriljem Society on Sarcopenia, Cachexia and Wasting Disorders. Glede na rezultate našega projekta bodo možne nadaljnje umerjene raziskave shranjenih bioloških vzorcev (molekularna in celična raven, genetske raziskave) iz našega projekta in tudi drugih podobnih biobank. To bo prvi projekt, ki bo celostno raziskal bolnikovo doživljanje bremena kaheksije in sarkopenije, kar bo omogočilo ident
Pomen za razvoj znanosti
Pričakujemo celostne učinke rezultatov našega projekta. Eden od glavnih ciljev je pridobitev zanesljivih epidemioloških podatkov z uporabo obstoječih redno vzdrževanih in ažuriranih podatkovnih zbirk z obveznim poročanjem izvajalcev zdravstvenega varstva. S temi podatki bo moč bolje oceniti vpliv izgube telesne teže pri bolnikih s kroničnimi boleznimi na javno zdravje. Slednje lahko, hkrati s podatki o incidenci in validaciji testov telesne zmogljivosti, ključno vpliva na odločitve glede presejalnih in preventivnih ukrepov in programov. Povedano drugače, če bomo imeli zanesljive napovedne kriterije za izgubo telesne teže, bomo lahko svetovali glede preventivnih ukrepov. Hkrati moramo izboljšati diagnostična orodja in validacija testov telesne zmogljivosti nam bo omogočila izbrati najprimernejši test glede na bolnikovo osnovno kronično bolezen.
Rezultati patofizioloških raziskav bodo pomembni za proučevanje možnih razlik med kroničnimi boleznimi in za vrednotenje učinkov rehabilitacije na različne mehanizme. Pomembnost tega projekta je torej večdimenzionalna, saj povezuje več medicinskih disciplin in se celostno ter integrirano ukvarja z izgubo telesne teže, vključno z bolnikovim doživljanjem izgube telesne teže.
Razpoložljiva literatura je še posebej pomanjkljiva na področjih epidemiologije, prepoznavanja in validacije testov telesne zmogljivosti, zato pričakujemo, da bomo z rezultati tega raziskovalnega projekta znatno prispevali k razvoju področja.
Pomen za razvoj Slovenije
Impact of our results should be manifold. One of primary goals is to generate good epidemiology data with the use of existing resources, i.e. the databases that are managed and maintained on a regular basis. Through that, a better estimate of body wasting impact on public health will be possible. This in the end should have implications for preventive and screening strategies; our exercise test validation and incidence study should generate very relevant data to address these topics. In other words, if we will be able to estimate patient risk for body wasting, preventive strategies as described in the literature could be imposed. Also, we need to improve our diagnostic ability and exercise test validation should identify test(s) that are best suited in different clinical scenarios, e.g. per chronic disease.
Pathophysiological insights will be important to study potential differences between chronic disease and to evaluate the effects of rehabilitation strategies on different mechanisms. The relevance of this project therefore is multidimensional as it overarches several medical disciplines and addresses the body wasting in a comprehensive and integrated manner, including the patient perception.
The literature is particularly scarce in the fields of epidemiology, diagnosis and exercise test validity, thus we anticipate to advance the field substantially.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
