Projekti / Programi
RADIKALIZACIJA IN CELOVITI PROTIUKREPI V REPUBLIKI SLOVENIJI
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.04 |
Družboslovje |
Politične vede |
Obramboslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S175 |
Družboslovje |
Polemologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Radikalizacija, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, deradikalizacija, ukrepi proti radikalizaciji
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Nasilni ekstremizem, radikalizacija in terorizem postajajo vedno večji problem v sodobni Evropi. Analiza trendov na področju izvajanja terorističnega nasilja pokaže, da se povečujejo brutalnost, primarnost civilnih tarč in žrtev, povezanost z vojaško prisotnostjo na kriznih žariščih, povezanost z migracijami in medkulturnimi ter medverskimi odnosi, poleg tega pa se spekter nasilnih metod širi (npr. v smeri uporabe samomorilskega terorizma v Evropi, simultanih napadov, uporabe tovornih vozil, napadov na koncerte, restavracije, medijske hiše…). Radikalizacija je proces, v katerem posamezniki ali družbene skupine oblikujejo radikalna stališča glede političnih ali družbenih problemov, v končni fazi pa lahko vodi tudi k uporabi ekstremnega nasilja za doseganje političnih ciljev (terorizem). Evropske države in relevantne mednarodne organizacije (OZN, EU, OVSE in NATO) so radikalizacijo prepoznale kot grožnjo nacionalni in mednarodni varnosti. Zato države oblikujejo ter preoblikujejo programe za spremljanje radikalizacije in programe za de-radikalizacijo. Republika Slovenija ima sorazmerno malo izkušenj s terorističnimi napadi, soočala pa se je že z določenimi oblikami radikalizacije, vendar v bistveno manjšem obsegu kot nekatere primerljive države.
Namen prijavljenega projekta je pomagati Sloveniji, da oblikuje politiko in program multidimenzionalnega in multiinstitucionalnega sistematičnega spremljanja procesov radikalizacije, ki bi utegnila voditi v ekstremno nasilje, ter mrežne strukture državnih in nedržavnih institucij, ki lahko prispevajo k deradikalizaciji ranljivih skupin in posameznikov. Projekt se v izhodišču fokusira na naslednje oblike radikalizacije: islamistična, desno usmerjena, levo usmerjena, secesionistična in radikalizacija v zvezi s posameznim problemom (»single issue«). Projekt je zasnovan na naslednjih ciljih:
Oblikovanje konceptualne in terminološke osnove za proučevanje in spremljanje radikalizacije ter ukrepov proti radikalizaciji. V Sloveniji potrebujemo terminološko jasnost še preden oblikujemo koncept in politiko spremljanja radikalizacije ter boja proti radikalizaciji. To se še posebej nanaša na razumevanje terminov nasilni ekstremizem, radikalizacija, polarizacija in terorizem ter njihovih razmerij.
Analiza prisotnosti radikalizacije v smeri izvajanja nasilja v RS, kar vključuje naslednje podcilje:
Pregled izbranih obstoječih tujih pristopov k spremljanju radikalizacije.
Identifikacija in kratek opis ključnih primerov radikalizacije v Sloveniji, pri čemer se bomo oprli na medijsko poročanje in zaključke parlamentarne preiskovalne komisije za ugotovitev stanja na področju radikalizacije v RS (kjer sta kot strokovni priči sodelovala dva člana raziskovalne skupine).
Identifikacija radikalizacijsko ranljivih družbenih skupin (npr. mladina, verske skupine, etnične skupine, priseljenci, druga generacija priseljencev, azilanti, navijaške skupine, družine ipd.).
Izvedba delavnic s fokusnimi skupinami: nosilci varnostnih informacij o obstoječi radikalizaciji v RS (policija, SOVA, OVS ipd.), svetovalci Zavoda za zaposlovanje RS, predstavniki Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v RS, svetovalni delavci v šolah, vodjo nekdanje parlamentarne preiskovalne komisije za ugotovitev stanja na področju radikalizacije v RS itd.
Kvantitativna analiza: izvedba ankete na vzorcu študentov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru o dovzetnosti na radikalizacijo.
Oblikovanje nabora indikatorjev za zgodnjo detekcijo radikalizacije v smeri izvajanja nasilja:
Opredelitev procesa zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo.
Analiza izbranih konceptualnih in praktičnih tujih primerov spremljanja radikalizacije na osnovi indikatorjev. V okviru tega cilja bo še posebna pozornost namenjena identifikaciji indikatorjev v povezavi z t.i. »samotnimi volkovi«, ki so se radikalizirali sami in na koncu izvedli teroristične napade ali pa odšli med tuje borce v Sirijo.
Oblikovanje MODELA indikatorjev za identifikacijo nasilne radikalizacije
Pomen za razvoj znanosti
V RS še ni bilo celovitega raziskovalnega projekta na temo vseh oblik radikalizacije in deradikalizacije. Projekt je zastavljen ambiciozno navzlic majhnemu finančnemu vložku (financiranje projekta). Izjemnega pomena za slovensko znanost na varnostnem področju je, da sta k prijavi pristopili dve ključni raziskovalni instituciji, ki proučujeta nasilje v sodobni družbi in v RS: Fakulteta za družbene vede UL z Obramboslovnim raziskovalnim centrom in Fakulteta za varnostne vede UM. V tem malem konzorciju prinaša FDV znanje o družbenih procesih v povezavi s politiko in v smeri zavestne uporabe nasilja za doseganje političnih ciljev, FVV pa prinaša znanje o procesih, ki vodijo v organizirano izvajanje kriminalitete v RS in o načinu delovanja akterjev, ki se zoperstavljajo tovrstnim virom ogrožanja. Združitev raziskovalnega potenciala med tema dvema institucijama se lahko smatra za vzorčni primer sodelovanja med UL in UM v RS. Združitev teh dveh organizacij hkrati pomeni tudi bistveno večji vpliv projekta in rezultatov na stroko (v smislu legitimnosti izvajalcev projekta).
Pomembno za slovensko znanost je, da bo projekt zapolnil raziskovalne vrzeli in ponudil zgoraj omenjene raziskovalne rezultate, ki jih do sedaj v tej državi še nihče ni dosegel. Projekt bo pripeljal do prvih bolj sistematičnih znanstvenih objav na ožjem področju radikalizacije v naši državi (če odmislimo nekatere diplomske naloge in nekatere znanstvene ter strokovne tekste o terorizmu in Sloveniji). Projekt bo multidimenzionalno doprinesel k razvoju slovenske stroke na področju radikalizacije in deradikalizacije, kar pojasnjujemo v nadaljevanju.
Projekt bo v zvezi z vsakim ciljem in delovnim svežnjem ustvaril veliko novega znanja. Projektna skupina se bo povezala s številnimi procesi v praksi oziroma bo svoje rezultate posredovala strokovnjakom iz prakse. Še posebej načrtujemo prenos znanja v prakso na naslednjih področjih:
V Sloveniji deluje RAN platforma (Radicalization Awareness Network), v kateri sodeluje veliko število deležnikov s področja spremljanja radikalizacije in boja zoper radikalizacijo. Slovenska RAN platforma (nacionalna mreža strokovnjakov za ozaveščanje o nasilni radikalizaciji) je bistveno manj aktivna kot podobne platforme v drugih evropskih državah, ključni raziskovalci iz predlaganega projekta pa so člani ožjega odbora v tej platformi. Bodoči nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2018-2022 predlaga okrepitev delovanja RAN, dokončanje njene formalizacije in identifikacija ter postopno vključevanje vseh relevantnih akterjev. Predlagani projekt bo rezultate prinesel neposredno v delovanje tega omrežja, kar ga bo izpopolnilo, konkretiziralo cilje in način delovanja. Samo izvajanje projekta med številnimi akterji (tudi potencialnimi akterji) bo hkrati vzpodbujalo njihovo večjo aktivnost v omrežju RAN. Člani projektne skupine nameravajo nadaljevati svoje letne aktivnosti v omrežju RAN in s tem zagotavljati kontinuiteto njegovega delovanja.
Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2018–2022 (2017 – delovni osnutek 1) tudi omenja problem, da se slovenska javnost (mediji in strokovni krogi ter celo celotna družba) ne zaveda dovolj tveganj nasilne radikalizacije, ekstremnega nasilja in terorizma, da je nacionalni varnostni sistem podhranjen v tem smislu in da bo treba okrepiti prizadevanja v tej smeri. Predlagani projekt bo z diseminacijo rezultatov povečal zavedanje javnosti o problemu nasilnega ekstremizma, radikalizacije in terorizma. S tem bo pomagal stroki pri svojem delu na področju preprečevanja radikalizacije.
Program omenja, da se težišče boja zoper terorizem seli na področje preventive (iz represivnega delovanja). V štiri-stebernem modelu boja zoper terorizem je zelo pomembno preprečevanje, ki pa se prične z zgodnjim prepoznavanjem in odkrivanjem ter preprečevanjem nastanka pogojev v družbi, ki spodbujajo posameznika, da bi podlegel procesom radikalizacije. Projektni
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt ne bo imel neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo. Uveljavljanje njegovih rezultatov v praksi pa bo imel pomemben posreden prispevek k gospodarstvu. Projektni rezultati bodo namreč prispevali k stabilnosti razmer v RS in k stabilnosti gospodarstva. Javni red, mir in varnost pozitivno vplivajo na kroženje kapitala in na domače ter tuje investicije. Gospodarstvo se lahko uspešno razvija le v stabilnem okolju. Paradigma razvoja je pozitivno povezana s paradigmo varnosti: razvoj lahko poteka le v varnem in stabilnem okolju. Zgornjo trditev potrjuje tudi osnutek Strategije razvoja RS do leta 2030, ki je v postopku sprejemanja. Prijavljeni projekt bo z implementacijo rezultatov omogočal ohranjanje stabilnega in kakovostnega gospodarstva in življenja v RS.
Delovanje slovenske družbe je v veliki meri odvisno tudi od delovanja kritične infrastrukture. Vlada RS je leta 2010 opredelila kritično infrastrukturo državnega pomena kot tiste zmogljivosti in storitve, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo in imelo resne posledice na nacionalno varnost, gospodarstvo, ključne družbene funkcije, zdravje, varnost in zaščito ter družbeno blaginjo. Leta 2014 je Slovenija opredelila objekte kritične infrastrukture v naslednjih sektorjih:
Zagotavljanje električne energije,
Informacijsko komunikacijska podpora,
Preskrba s pitno vodo,
Preskrba s hrano,
Zagotavljanje zdravstvene oskrbe,
Preskrba z naftnimi derivati,
Zagotavljanje železniškega prometa,
Zagotavljanje letalskega prometa,
Delovanje pristaniške dejavnosti,
Preskrba s plinom,
Delovanje plačilnega prometa,
Zagotavljanje oskrbe z gotovino,
Delovanje državnega proračuna,
Varovanje zdravega okolja.
Pretekle analize terorističnih motivov v Evropi so pokazale, da je kritična infrastruktura med potencialnimi tarčami sodobnih teroristov. Prijavljeni projekt bo prispeval k možnostim identifikacije terorističnih namenov za izvajanje napadov na kritično infrastrukturo v RS. Le v stanju miru lahko navedena infrastruktura opravlja nemoteno svoje poslanstvo in družba lahko učinkovito dosega svoje gospodarske ter razvojne cilje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo
