Projekti / Programi
Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč (Raziskave materialne kulture na Slovenskem)
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H230 |
Humanistične vede |
Novejša zgodovina (približno do leta 1800) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
materialna kultura, kulturna dediščina, naravoslovne analize, provenienca predmetov,
datacija predmetov, izvor surovin, tehnologija, srečanja različnih kultur, trgovske poti,
zgodovina vsakdanjega življenja, identiteta, interpretacija, zgodovina Slovencev
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
122 |
1.768 |
1.393 |
11,42 |
| Scopus |
139 |
2.027 |
1.638 |
11,78 |
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Predmeti, s katerimi se obdaja človeštvo na svoji poti skozi čas, dajejo podobo času in prostoru. Naše raziskave imajo nalogo interpretirati svet predmetov slovenskega prostora do sedanjosti. Ta je edinstven v lastni ustvarjalnosti, sprejemanju pobud od zunaj in njihovemu prilagajanju svojim potrebam. Že dosedanje proučevanje tega problema je navrglo dragocena znanja in spoznanja, in pokazalo, kako pomemben segment zgodovinopisja je materialna kultura. Zato je naš cilj umeščanje naših raziskovalnih rezultatov v zgodovinopisje, pa tudi diseminacija znanja v različnih
segmentih javnosti, od akademskih krogov do najširše javnosti.
Smo edina raziskovalna skupina (razen arheologije), ki se v Sloveniji ukvarja z znanstvenoraziskovalnim delom na področju materialne kulture. Prav tako smo edini, ki pri raziskavah uporabljamo sodobne naravoslovne metode. To nam omogoča prav raziskovalni program.
Problematika materialne kulture je preobsežna, da bi jo bilo mogoče zajeti zgolj z orodji tradicionalnega zgodovinopisja. Nujno zahteva interdisciplinarne pristope, še posebej pa vključenost naravoslovnih ved.
V okviru predloženega raziskovalnega programa bomo nadaljevali raziskave mesta v njegovih različnih segmentih, a vseskozi na podlagi predmetov materialne kulture. Ker nekateri segmenti preučevanja materialne kulture presegajo zgolj usmerjenost na mesto, bomo v naslednjem obdobju financiranja v večjem obsegu vključili raziskave materialne kulture plemičev (gradov). Tak pristop se je pokazal za smiselnega že v zadnjem obdobju raziskav in je privedel do več pomembnih rezultatov, ki širijo naše poznavanje družbenega okolja v zgodnjem novem veku in pojasnjujejo tudi slabo raziskano provenienco muzejskih zbirk (npr. orožja).
Življenje v evropskih meščanskih naselbinah je zapustilo bogato materialno dediščino, ki ima marsikaj skupnega, vendar so razlike med posameznimi geografskimi področji zaradi zgodovinskih in geografskih danosti lahko tudi znatne. Enako velja tudi za gradove, saj so bile skozi stoletja v odsotnosti vladarskih dvorov na Slovenskem deželne plemiške elite nosilke najimenitnejšega življenjskega sloga. Za preučevanje stanovanjske kulture in načina življenja pri nas so zato ključni prav grajski interierji
Pomemben vidik preučevanja materialne kulture je raziskovanje predmetov kot posrednikov kulturnih pomenov in vrednot. Muzeji kot ustanove, ki zbirajo, hranijo in preučujejo predmete, imajo zato v okviru študija materialne kulture zelo pomembno vlogo. Raziskovalno področje RP bomo zato razširili s preučevanjem vloge in pomena sedanjega Narodnega muzeja Slovenije, ki bo leta 2021 praznoval 200-letnico ustanovitve.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave materialne kulture so v preteklih letih pomembno obogatile slovensko zgodovinopisje. Po zaslugi sistematičnega, interdisciplinarno zasnovanega dela se je Narodni muzej Slovenije uspešno potrdil kot osrednja raziskovalna ustanova v državi, ki se posveča večplastnemu raziskovanju premične kulturne dediščine tudi s pomočjo širokega nabora naravoslovno-analitskih metod. Dosedanji rezultati jasno pričajo, da je muzejsko gradivo po svoji izpovednosti izjemno pomemben zgodovinski vir, čeprav ga je domače zgodovinopisje doslej v splošnem zapostavljalo. Zato ekipa raziskovalcev pod okriljem Narodnega muzeja Slovenije kot skupina specialistov, usposobljenih za preučevanje srednjeveške in novoveške premične kulturne dediščine, zapolnjuje pomembno nišo slovenske zgodovinske stroke.
Z interdisciplinarnim povezovanjem z naravoslovnimi znanostmi, kar je novost v okviru zgodovinskih raziskav v Sloveniji in širšem raziskovalnem prostoru, smo pri raziskovanju materialne kulture v Sloveniji odprli povsem novo področje (pred nami so se s takšnimi
raziskavami ukvarjali le arheologi) in poželi precej zanimanja tudi v mednarodnih znanstvenih krogih, kar pomeni, da so naše raziskave pomembne za nadaljnji razvoj znanosti v evropskem merilu. Priznanje pomena naših dosežkov se kaže v obsegu mednarodnih stikov pa tudi v uporabi naših rezultatov in posredno v citiranosti, kar je gotovo pomembno za razvoj znanosti.
Velika prednost programa je interdisciplinarna povezanost različnih ved, zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, bibliotekarstva in naravoslovnih znanosti, kar omogoča kvaliteten in v praksi uporaben razvoj novih metod preučevanja premične kulturne dediščine in njene ustrezne interpretacije. Slovenska premična kulturna dediščina je sestavni del evropske in svetovne. Naše objave, od znanstvenih monografij do razstavnih katalogov, so prevedene v tuje jezike, zlasti angleščino, in tako pomagajo vzpostavljati interakcije med domačimi in tujimi dognanji. Prizadevamo si tudi za sistematično objavljanje najpomembnejših izsledkov v vodilnih mednarodnih publikacijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati predlaganega raziskovalnega programa bodo prispevali k razvoju Slovenije na področju gospodarstva, varovanja kulturne dediščine, razvoja narodne zavesti, usposabljanja mladih kadrov in mednarodne promocije.
Na področju gospodarstva bo izvedba raziskovalnega programa vplivala predvsem naturistično ponudbo, npr. z vključevanjem izsledkov raziskav v stalne in občasne razstave ter v spremljevalne publikacije ob razstavi v Narodnem muzeju Slovenije, na Blejskem gradu in na gradu Snežnik. Turistično ponudbo bodo obogatila vodstva in ogledi, razvoj novih turističnih destinacij, izdelava spominkov, vezanih na materialno kulturno dediščino ipd. Rezultati bodo vključeni tudi v drugo gradivo, namenjeno najširši javnosti (s področja izpopolnjevanja znanja in zabave – npr. filmi, interaktivne prezentacije, eksperimentalna arheologija, 3D rekonstrukcije, ipd.). Najosnovnejši medij posredovanja rezultatov je muzejska razstava, ki je kot taka vedno namenjena uporabnikom.
Menimo, da bo pomen raziskav na ekonomski razvoj (s stališča turizma) precejšen. Eden od ciljev raziskave je namreč prispevati k čim ustreznejši interpretaciji artefaktov in umetnin, ter tako prispevati k jasnejšemu in ustreznejšemu podajanju materialnih virov in njihovega pomena. Danes je skrb za interpretacijo pomemben del sodobne muzeologije tudi v svetovnem merilu.
Naslednje pomembno področje, na katerega posega naše raziskovalno delo, je ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. Za to je izjemno pomembno konserviranje in restavriranje gradiva. Pri načrtovanju in izvajanju so bistveni ustrezni raziskovalni in analitski postopki, ki jih bomo izvajali v okviru raziskovalnega programa. Na tem področju načrtujemo tudi izpopolnjevanje obstoječih konservatorskih metod in uvajanje novih, predvsem na področju kovinskih predmetov. Občuten del raziskav bo med drugim usmerjen v razvoj naprednih elektrolitskih tehnik, pa tudi uvajanje novih rešitev na področju raziskav, ki so v osnovi porušne, a je mogoče z ustrezno prilagoditvijo metodologije in orodij potencialno škodo na preiskovanih predmetih omejiti na mikroraven.
Za narodno zavest in kulturni razvoj Slovenije je pomembno poznavanje preteklosti območja, na katerem živimo, vključevanje tega poznavanja v najširšo zavest njenih prebivalcev, za razvijanje lokalne in nacionalne identitete in sorodne procese. Izvajanje
predlaganega raziskovalnega programa bo prispevalo k krepitvi družbene zavesti o odličnosti naše premične kulturne dediščine in o nujnosti njenega ohranjanja.
Vsebine raziskovalnega programa so in bodo vključene v visokošolsko izobraževanje, v poučevanje na dveh slovenskih univerzah (Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru), s čimer pomembno vplivajo na razvoj mladih strokovnjakov in vzgojo kadrov. V ta pomemben sklop sodijo tudi mentorstva na 1., 2. in 3. stopnji študija, ki jih izvajamo sodelavci raziskovalne skupine.
Z objavljanjem izsledkov raziskav v svetovnih jezikih, v mednarodno uveljavljenih revijah in monografijah, s kvalitetnimi nastopi na mednarodnih konferencah ter s sodelovanjem pri mednarodnih projektih bo izvajanje raziskovalnega programa prispevalo k promociji Slovenije na področju znanosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
