Projekti / Programi
Onstran snovnosti: prazgodovinske skupnosti in njihovi pogrebni običaji v luči novih naravoslovnih analiz
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
pogrebni običaji, način pokopa, grobna arhitektura, bronasta doba, železna doba, grobišča, jugovzhodnoalpski prostor, identiteta, mobilnost
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
31965 |
dr. Brina Škvor Jernejčič |
Arheologija |
Vodja |
2017 - 2020 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
V predlagani raziskavi bomo preučevali pogrebne običaje bronasto- in železnodobnih skupnosti živečih na jugovzhodnoalpskem prostoru in vzroke ter dejavnike za njihove spremembe skozi prostor in čas. Z natančno analizo pogrebnih običajev v preteklosti lahko namreč do neke mere rekonstruiramo materialni pa tudi nesnovni svet prazgodovinskih skupnosti, ki so živele v času 2. in 1. tisočletja pr. n. št. Predlagana raziskava izhaja iz predpostavke, da so bili pogrebni običaji že v prazgodovinskih obdobjih pomemben kazalec identitete posameznika in njegove skupnosti. Spremembe v pogrebnih običajih bi potemtakem lahko razumeli, kot odraz sprememb v prepričanjih, vrednotah in tradiciji teh skupnosti. Z uporabo arheoloških podatkov in metodoloških pristopov v kombinaciji z rezultati naravoslovnih analiz želimo podati nove interpretacije, ne samo v zvezi z dejavniki in vzroki tovrstnih sprememb, temveč tudi njihovim potencialnim vplivom in posledicami na tvorjenje in preoblikovanje identitet prazgodovinskih družb. Predlagana raziskava bo ponudila nove vidike zastavljene problematike in bo komplementarna s študijami, ki na podlagi arheoloških virov osvetljujejo vedenja o družbenih strukturah prazgodovinskih skupnosti, njihovo gospodarsko, poselitveno in paleodemografsko dinamiko.
Programsko delo bo razdeljeno na dva poglavitna vsebinska sklopa: v I. sklopu gre za analizo že objavljenih in novih arheoloških podatkov, v II. sklopu pa za interpretacijo rezultatov naravoslovnih analiz v kombinaciji z arheološkimi analizami. Da bi dosegli pričakovane rezultate, bo najprej izdelan digitalni katalog grobišč, v ta namen bo oblikovana računalniška podatkovna baza. Ker želimo s predlagano raziskavo pridobiti tudi nove informacije, bodo uporabljeni različni metodološki pristopi – izbrane žare iz novomeških grobišč bodo dokumentirane z računalniško tomografijo (MDCT) in nato natančno izkopane. Kostni ostanki iz grobišča Dobova in Mengeš bodo analizirani z modernimi antropološkimi analizami, prav tako bodo analizirani živalski ostanki iz grobiščnih kontekstov. Tezo, da so spremembe v načinu pokopa povezane tudi z mobilnostjo ali migracijo posameznikov ali skupin, želimo preveriti z inovativnimi, neodvisnimi naravoslovnimi analizami stabilnih izotopov (87Sr/86Sr). V ta namen bodo vzorčene človeške kosti z Roj pri Orlah in Mengša iz sočasnih žganih in skeletnih grobov. Poleg teh novih podatkov bodo arheološko ovrednotena nekatera še neobjavljena grobišča, na primer grobišča iz Mengša. Narejena bo sinteza načina pokopa, pogrebne arhitekture in pogrebnih običajev grobišč z Gorenjske. Prav tako bo podana primerjalna analiza in interpretacija pogrebnih običajev v Novem mestu, Ljubljani in na Molniku – treh ključnih najdišč za razumevanje sprememb v pogrebnem ritualu v času prehoda bronaste v zgodnjo železno dobo. Na podlagi vseh podatkov želimo podati poizkus rekonstrukcije pogrebnih običajev znotraj lokalnih skupnosti in širše v okviru fenomena kulture žarnih grobišč in transformaciji te-leh v zgodnji železni dobi.
Končni rezultati raziskovalnega dela bosta znanstvena monografija in digitalna baza (dostopna na medmrežju), kjer bodo zbrani podatki o načinu pokopa, grobni arhitekturi in pogrebnih običajih iz bronaste in zgodnje železne dobe na jugovzhodnoalpskem prostoru. Na podlagi natančne klasifikacije in analize pogrebnega rituala ter podatkov pridobljenih s pomočjo naravoslovnih metod, bo podana inovativna interpretacija o pogrebnih običajih in njihovem vplivu na tvorjenje identitet prazgodovinskih skupnosti na Slovenskem. Interdisciplinarni pristop zastavljene raziskave – nadregionalne analize pogrebnih običajev in njihova interpretacija v povezavi z rezultati naravoslovnih analiz, obeta, da bodo pričakovani rezultati inovativen doprinos arheološki znanosti.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt bo prispeval k razvoju različnih metodologij in znanj v sklopu posameznih področij arheološke znanosti – v prvi vrsti v okviru arheologije kovinskih obdobij na jugovzhodnoalpskem prostoru, pa tudi širše v smislu t. i. "pogrebne arheologije" (Funerary Archaeology). S sistematičnim zbirom že objavljenih ter predvsem novih arheoloških in antropoloških podatkov, klasifikacijo in kartiranjem posameznih grobnih praks, bo izdelana digitalna baza (dostopna na medmrežju) za nadaljnjo računalniško obdelavo podatkov. Sistematično zbrani, klasificirani podatki bodo omogočili natančnejše, poenoteno dokumentiranje in njihovo obdelavo v zvezi pogrebnimi praksami tudi v bodočih raziskavah. Povsem novi bodo rezultati pridobljeni s pomočjo MDCT in mikro-izkopavanji žar, ki omogočajo povsem nov vpogled v nekatere vidike funeralnih procesov. Gre za izviren metodološki pristop pri raziskavah pogrebnih praks z velikim potencialom, ki pa je bil doslej le redko uporabljen v okviru slovenske arheološke stroke. Naša raziskava bo v tem smislu pilotna študija načrtno izbranih, še neobjavljenih grobov iz Novega mesta, ki bo podlaga in referenca za bodoča raziskovanja v arheološki stroki. Predvideni rezultati imajo potencial, da v bodoče vplivajo na razvoj teh novih metodologij v okviru prazgodovinske arheologije na Slovenskem pa tudi širše. Z uvajanjem novih naravoslovnih analiz stabilnih izotopov in interpretacijo rezultatov na področju preučevanja pogrebnih običajev bo predlagana raziskava inovativen doprinos arheološki znanosti. Celostna raziskovalna strategija programskega dela, ki vključuje metodološke pristope arheološke in drugih naravoslovnih znanosti, obeta celovito študijo o pogrebnih običajih prazgodovinskih družb, študijo, ki je vsekakor deziderat prazgodovinske arheologije. Monografija in digitalna baza bosta referenčni objavi za študij bronasto- in železnodobnih skupnosti, njihove snovne in nesnovne dediščine.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo z novimi dognanji prispeval k boljšemu poznavanju in razumevanju bogate materialne predvsem pa nesnovne dediščine bronasto- in železnodobnih skupnosti na Slovenskem. Nova znanja o vzrokih za spremembe in tradicijo v načinu pokopa, noši, pogrebni arhitekturi in pogrebnih običajih ter njihovi vplivi na identiteto posameznika ali skupnosti bodo inovativen doprinos pri raziskovanju prazgodovinskih družb. Novi metodološki pristopi in izsledki raziskave bodo vključeni tudi v pedagoško delo. Ti bodo prispevali k novim vsebinam pri izobraževanju bodočih arheologov v okviru arheologije kovinskih obdobij. Nekatera preverjena dognanja in nove metodološke prakse pa bodo vključena v praktično delo s študenti. Dosežki bodo predstavljeni na mednarodnem področju, in sicer v okviru sodelovanja na mednarodnih konferencah, objavljenih znanstvenih in strokovnih člankih v domačin in tujih revijah in krajših raziskovalnih bivanj v tujih raziskovalnih ustanovah. Vse to bo omogočalo promocijo in prepoznavnost slovenske znanosti in kulture v tujini. Pomen predlaganega projekta je tudi v tem, da gre za prvi projekt in sistematično študijo, ki celostno obravnava pogrebne običaje prazgodovinskih družb in se tako tematsko in metodološko vključuje v mrežo raziskovalnih projektov iz sosednjih držav. Predlagana raziskava bo ponudila nove vidike zastavljene problematike in bo komplementarna s študijami, ki na podlagi arheoloških virov osvetljujejo vedenja o družbenih strukturah bronasto- in železnodobnih skupnosti, njihovo gospodarsko, poselitveno in paleodemografsko dinamiko. Predvideni rezultati bodo v prvi vrsti namenjena arheološki stroki, prav tako pa strokovnjakom iz drugih humanistični ved (na primer zgodovina, sociologija, kulturologija in psihologija), ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s problematiko pogrebnih običajev, praks, verovanj pa tudi identitet posameznika in družbe v preteklosti ter sedanjosti. Nova znanja bodo lahko uporabljena tudi na drugih področjih, predvsem v muzealstvu, izobraževanju, založništvu z glavnimi tarčnimi skupinami: javnost, muzejski kustosi, pedagogi, avtorji strokovne in poljudne literature.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
