Projekti / Programi
Identifikacija drevesnega koreninskega sistema in spremljanje zadrževanja vode v tleh z označevalnimi poizkusi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B310 |
Biomedicinske vede |
Fiziologija žilnih rastlin |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
sušni stres; vsebnost vode v tleh; privzem vode iz tal; označevalni poskusi; tokovi CO2
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29164 |
dr. Mitja Ferlan |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2017 - 2019 |
0 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0404 |
Gozdarski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5051673000 |
0 |
Povzetek
Nekatere klimatske projekcije predvidevajo intenzivne klimatske spremembe za srednjo Evropo, napovedujejo povišanje temperatur in posledično povečanje števila in trajanja sušnih dogodkov, kar bo odločilno vplivalo na stanje gozdnih ekosistemov. Za vegetacijo, ki raste na kraških, karbonatnih tleh, situacijo poslabša še dejstvo, da so tla plitva in imajo majhno sposobnost zadrževanja vode. Zaradi tega je ponekod, in bo v prihodnosti še izraziteje, sub-mediteranski del Slovenije še bolj izpostavljen sušnim razmeram in dogajati se bodo začeli premiki vegetacije. Številne študije na kraških ekosistemih, s karbonatno matično podlago, so se ukvarjale z vodno bilanco. V naši zadnji študiji (Ferlan et al., 2016) smo, ob uporabi eddy-kovariančne in ostalih mikrometeoroloških metod, pokazali da je letna primarna produkcija kraškega ekosistema linearno odvisna od dolžine sušnega dogodka in ne od njegove intenzivnosti. Kljub znatni suši je kraški ekosistem sposoben že po nekaj padavinskih dogodkih obnoviti privzemanje ogljika na raven pred sušo. Te zadnje raziskave pa odpirajo nova vprašanja s poudarkom na tem kako heterogena tla in okolje koreninjenja skupaj z zadrževalno sposobnostjo tal za vodo blažijo sušni stres. Namen predlagane študije je oceniti kako mikrolokacija, s poudarkom na fizikalnih lastnostih tal, vpliva na posamezno drevo, njegovo rast, vitalnost in mortaliteto. Bolj natančno: razvita bo inovativna metoda z uporabo označevalnega poizkusa, z namenom identifikacije koreninskega sistema odraslega drevja na heterogenih kraških tleh. Tovrstni pristop izkazuje velik potencial za nedestruktivno detekcijo mesta vstopa vode v rastlino in s tem posredno za detekcijo koreninskega sistema. Podrobneje bo raziskano kako sposobnost tal za zadrževanje vode, skupaj s talnim in koreninskim okoljem, vpliva na blaženje sušnega stresa.
Pomen za razvoj znanosti
V predlaganem temeljnem raziskovalnem projektu nameravamo preizkusiti novo, inovativno in nedestruktivno tehniko za identifikacijo koreninskega sistema. Za izvedbo bomo uporabili označevalne tehnike s stabilnimi izotopi in najnovejšo dostopno opremo za kontinuirane meritve izotopske sestave CO2. Rezultati naloge nam bodo dali vpogled v okolje koreninjenja izbranih dreves na heterogenih kraških tleh, njihovo strategijo privzema vode in sposobnost tal za zadrževanje vode. Ker različne oblike krasa najdemo na 13% površja Zemlje, bodo rezultazti predlaganega projekta prispevali k boljšemu poznavanju vodne bilance teh področji. Pričakujemo, da koreninski sistem dreves, ki je dovolj razširjen v porozni apneni matični podlagi, lahko zagotavlja dovolj vode za preživetje izrazitejših sušnih obdobji.
Pomen za razvoj Slovenije
Poznavanje koreninskega okolja drevja in njegove strategije za črpanje vode, je pomemben podatek za gozdno-gospodarsko načrtovanje in gojenje gozda. Prav tako lahko prispeva informacije za ukrepe usmerjene k blažitvi posledic ekstremnih vremenskih dogodkov. Raziskave o sposobnosti tal za zadrževanje vode med sušnimi dogodki v kraških ekosistemih bodo prispevale k splošnemu poznavanju možnih odgovorov ekosistemov na spremembe v okolju. Na njihovi osnovi bo možno oblikovanje strategij za bodoče upravljanje s temi ekosistemi. Rezultati bodo pomembni tako na nacionalnem nivoju (podpora načrtovalcem okoljskih politik) in tudi širše – predstavljale bodo nov prispevek k zelo aktualni raziskovalni tematiki.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
