Projekti / Programi
Mortaliteta v nižinskih hrastovih sestojih Panonske nižine - posledica zniževanja podtalnice ali klimatskih sprememb?
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
hrast dob, mortaliteta, poplavni gozdovi, klimatske spremembe, gozdarstvo, propadanje hrastov
Raziskovalci (19)
Organizacije (4)
Povzetek
Vse pogostejše suše in vroča poletja močno spreminjajo tipično sliko evropskega poletja in vplivajo tako na naravo kot družbo. V centralni in zahodni Evropi so težave s sušo zaznavne, a še obvladljive, v Mediteranu, ter JZ Evropi pa postajajo ekstremne suše ekonomski in socialni problem, ki ob spremenjenem vodnem režimom glavnih vodotokov začenjajo resno vplivati na gospodarstvo, kmetijstvo in naravne ekosisteme v regiji.
Panonska nižina je v vseh scenarijih klimatskih sprememb identificirana kot območje kjer bodo klimatske spremembe zelo očitne in ekosistemi najbolj prizadeti. Različni klimatski scenariji so si enotni v tem, da bodo temperature v prihodnje naraščale, količina padavin pa bo upadala. Nižinski gozdovi v Panonski nižini so močno odvisni od (1) višine in kvalitete podtalnice, (2) vodnatosti in pretoka rek in (3) količine padavin. Površinske vode in podtalnica so zaradi kmetijske in industrijske vode močno obremenjene in deloma tudi onesnažene, dodatno težavo pa predstavlja nihanje nivoja zaradi klimatskih sprememb. Relativno majhna letna količina padavin (800 mm in manj) pa ima trend upadanja. Zaradi tega postaja dostopnost do vode kritičen faktor za preživetje nižinskih gozdov, zaradi klimatskih sprememb pa se stanje nižinskih gozdov v zadnjih tridesetih letih samo še slabša. Število vročih in suhih poletij se je povečalo, hkrati pa so, zaradi manj sneženih zim, upadli vodostaji in pretoki velikih rek, ki napajajo Panonsko nižino. Posledica je upad nivoja podtalnice, ki jo reke napajajo. Za nižinske ekosisteme ima to hude posledice, mortaliteta v nižinskih hrastovih sestojih se je močno povečala. Nekoč optimalna rastišča, so postala robna, hrasti, še posebej dobi, pa pospešeno propadajo. Zastavlja se resno vprašanje perspektive nekoč visoko produktivnih nižinskih gozdov.
V raziskavi želimo raziskati kako spremenjen padavinski režim in višina podtalnice vplivata na rast in fiziološki odziv hrastov na tipičnih nižinskih rastiščih hrastov v Panonski nižini in poiskati tiste vrednosti okoljskih parametrov, ki sprožijo propadanje hrastov. Ker gre za zelo kompleksno raziskavo bomo uporabili različne metode in pristope s katerimi bomo raziskali propadanje hrastov. Preučili bomo rast v preteklosti in jo povezali s klimatskimi in okoljskimi dejavniki, raziskali fiziološki (in prirastni) odziv hrastov na klimatske in okoljske razmere v sedanjosti ter s pomočjo stabilnih izotopov v padavinah in podtalnici poskušali ugotoviti kateri vir vode je ključen za rast hrastov. Vsa spoznanja bomo združili v napovedovalni model bodoče razširjenosti hrastov v Panonski nižini in pripravili smernice za gojitelje, da se bodo znali bolje spopadati s posledicami klimatskih sprememb v nižinskih sestojih hrastov. Cilji raziskave so naslednji:
Analiza dendrometrijskih, anatomskih in fizioloških parametrov propadajočih in vitalnih hrastov ter identifikacija dejavnikov za propadanje na nivoju drevesa in sestoja na prostorskem nivoju Panonske nižine (območje z najproduktivnejšimi hrastovimi sestoji v Evropi)
Analiza okolja v katerem se dogaja propadanje z vidika sprememb, kot so zniževanje nivoja podtalnice, pretokov rek, zniževanja količine padavine, segrevanja ozračja
Povezati propadanje dreves s spreminjajočimi se okoljskimi razmerami
Modeliranje pričakovane mortalitete dreves na širšem območju (na osnovi izbranega števila ploskev)
Izdelati gojitvene smernice, ki bodo slonele na najnovejših raziskovalnih dognanjih
Pomen za razvoj znanosti
Glavna prednost predlaganega projekta v primerjavi z že opravljenim raziskovalnim delom na področju propadanja hrastov v Evropi je večplastnost analiz in velikoprostorski pristop. Večplasten pristop je ključen za razumevanje odzivanja in plastičnosti hrastov v zaostrenih okoljskih in klimatskih razmerah. V projektu se ne želimo omejiti samo na nekaj sestojev v Sloveniji, ampak želimo dobiti celovito sliko propadanja nižinskih hrastovih sestojev v Panonski nižini, to je področju, ki predstavlja znaten delež nižinskih hrastovih gozdov v Evropi. Velikoprostorski pristop tudi manjka večini nam znanih raziskav. Po nam dostopnih podatkih izotopske raziskave hrastovih branik v tem prostoru ne obstajajo ali pa so zelo redke, prav tako so zelo redke (in prostorsko omejene) kvantitativne lesno-anatomske analize branik hrastov, dolge hrastove kronologije prav tako ne obstajajo oz. so v nastajanju, pri čemer je velik del teh kronologij nastal ravno v dendrokronološkem laboratoriju inštitucije, ki predlaga ta projekt (GIS) ter v madžarskih in romunskih laboratorijih. Večina, sicer redkih, fizioloških raziskav na hrastih je ravno tako delo raziskovalcev GIS-a v sodelovanju z lokalnimi inštituti.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je vedno veljala za državo bogato z vodnimi viri, kjer oskrba s kvalitetno pitno vodo ni problem. Skoraj popolna odsotnost padavin, ki se je zgodila med oktobrom 2011 in marcem 2012 pa je pokazala, da se Slovenija lahko kaj hitro znajde v resnih težavah pri oskrbi s kvalitetno pitno vodo, če ne bomo spremenili odnosa do čiste pitne vode in pripravili ustreznih strategij za ukrepanje v primeru pojava suše. Dober primer hudih težav pri oskrbi z zdravo pitno vodo in nepripravljenosti je bila Notranjska, kjer so kraški vodni viri skoraj presahnili, za povrh pa so bili še fekalno onesnaženi, zato je bilo potrebno vodo dovažati v cisternah. Podobne probleme s sušo imajo tudi na vzhodu države, v Prekmurju, kjer so težave z oskrbo z vodo prisotne praktično vsako poletje. Prekmurje je del velikega panonskega bazena in hkrati rastišče naših najproduktivnejših hrastovih sestojev (ali je vsaj bilo). Podobno kot Slovenija, ali pa celo še v večjem obsegu imajo težave z oskrbo z vodo tudi v državah ki so južneje ali vzhodneje od nas, na Hrvaškem, v Srbiji in na Madžarskem. Ne samo oskrba prebivalstva z vodo, tudi naravni ekosistemi in kmetijske površine imajo vse večje težave zaradi zmanjševanja padavin in zniževanja višine podtalnice
Predlagan projekt bo s pomočjo inovativnih pristopov rekonstruiral pojavljanje suše na območju, ki velja za bolj ranljivega kot je Slovenija in spoznanja o pogostnosti pojavljanja in trajanju suš prenesel v Slovenijo. Tako bomo dobili informacije, kaj se lahko zgodi v Sloveniji, če se bodo temperature dvignile in bodo podnebne razmere podobne tistim južneje od nas. Podana bodo pomembna teoretična izhodišča, ki jih trenutno še nimamo, za doseganje začrtanih smernic "Strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam". V raziskavi v kateri se bomo specifično fokusirali na analizo rasti nižinskih hrastovih gozdov, to je tistih sestojev, ki se nahajajo v srčiki proizvodnje hrane, bomo analizirali vpliv suše na rast nižinskih sestojev, in identificirali ključne dejavnike za rast in razvoj sestojev. Raziskava bo predstavljala velik potencialni prispevek k večji pripravljenosti družbe in gospodarstva na ekstremne vremenske dogodke. Spoznanja, ki jih bomo pridobili s predlaganim projektom, bodo imela velik vpliv na lokalne skupnosti in nosilce odločitev. V resoluciji o strategiji nacionalne varnosti v R Sloveniji je zapisano, da so klimatske spremembe grožnja nacionalni varnosti, in da bo država storila vse da se to prepreči, vendar je za pravilne odločitve potrebno poznavanje pogostnosti in jakosti ekstremnih dogodkov informacije, ki jih v Sloveniji še nimamo. Poleg tega je v letu 2016 vlada R Slovenije v ustavo zapisala pravico do zdrave pitne vode, kar še dodatno povečuje pomen predlagane raziskave. Spoznanja tega projekta bodo pomagala načrtovalcem, strategom in nosilcem odločitev, da bodo ukrepe prilagodili dejanskim potrebam ter da bodo primerni in zadostni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
