Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv izgube telesne teže z zdravili ali s spremembo življenjskega sloga na izražanje genov in proteinov v endometriju neplodnih žensk s sindromom policističnih jajčnikov in debelostjo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
Debelost, sindrom policističnih jajčnikov, izguba telesne teže, receptivnost endometrija, biooznačevalci
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  21364  dr. Helena Ban Frangež  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020 
2.  28897  Tamara Bertoncelj    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
3.  33343  dr. Tanja Burnik Papler  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020 
4.  31347  Sonja Dobrovc    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
5.  21625  dr. Maja Dolenc  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2017 - 2020 
6.  39347  dr. Marko Hojnik  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2019 
7.  25612  dr. Nina Jančar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020 
8.  22303  dr. Sara Korošec  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020 
9.  11699  dr. Tea Lanišnik Rižner  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2017 - 2020 
10.  23434  dr. Luca Lovrečić  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020 
11.  17644  Jožica Mivšek    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
12.  22159  Martina Pečlin    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
13.  17647  Andreja Peterlin    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
14.  11388  dr. Bojana Pinter  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020 
15.  34259  dr. Maša Sinreih  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2017 - 2020 
16.  31842  Margareta Solina    Tehnični sodelavec  2017 - 2018 
17.  33918  Vesna Šalamun  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020 
18.  27587  Lijana Šardi    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
19.  19984  Jožica Šimonka    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
20.  19985  Majda Štucin    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
21.  10063  dr. Mateja Videmšek  Šport  Raziskovalec  2017 - 2020 
22.  12177  dr. Eda Vrtačnik-Bokal  Reprodukcija človeka  Vodja  2017 - 2020 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  125 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  118 
3.  0587  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport  Ljubljana  1627040 
Povzetek
Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je najpogostejša endokrinološka bolezen v reproduktivnem obdobju, ki ga lahko spremljajo različno izražene reproduktivne in metabolne motnje. Pogosto je PCOS pridružena debelost. Bolnice s PCOS in debelostjo imajo nižjo stopnjo spontane zanositve, nižjo stopnjo zanositve v postopkih zunajtelesne oploditve (ZTO), večjo pojavnost spontanih splavov, večjo pojavnost zapletov med nosečnostjo in nižjo stopnjo živorojenih otrok. Osnovni vzroki za zmanjšano plodnost so anovulacijski menstrualni ciklusi, slabša kakovost jajčnih celic in zmanjšana receptivnost endometrija. Dokazano je, da celo blago znižanje telesne mase pri PCOS bolnicah z debelostjo izboljša hormonski profil, cikličnost menstruacij in plodnost, zato je izguba telesne mase izborna metoda zdravljenja neplodnosti pri bolnicah s PCOS. Ključen korak reproduktivnega procesa pri večini vrst predstavlja vgnezditev zarodka. Za uspešno vgnezdenje zarodka poleg kakovostnega zarodka potrebujemo ustrezno receptiven endometrij ter sinhroni dialog med njima v času vgnezditvenega okna. Dokazano je, da je izražanje genov v endometriju žensk s povečanim indeksom telesne mase (ITM) v času vgenzditvenega okna drugačno v primerjavi z normalno težkimi ženskami, še posebej, če je debelosti pridružena še neplodnost (Bellver, end.rec.PCOS). Med različno izraženimi geni so tudi tisti, ki jih povezujejo z uspešno vgnezditvijo zarodka. Znano je tudi, da se izražanje genov za estrogenski in androgenski receptor v endometriju prekomerno težkih žensk s PCOS razlikuje pred in po izgubi telesne teže. Namen predlaganega projekta je z analizo transkriptoma in proteoma endometrijske tekočine včasu vgnezditvenega okna ugotoviti, ali obstajajo biooznačevalci, ki bi napovedali uspešno vgnezditev zarodka v postopkih ZTO. Poleg tega želimo ugotoviti, kako se spremenita transkriptom in proteom endometrijske tekočine neplodnih žensk s PCOS in ITM ) 30 kg/m2, ki so izgubile telesno težo z zdravili ali s kombinacijo diete in telesne vadbe. Rezultate bomo primerjali s transkriptomom in proteomom endometrijske tekočine žensk z normalnim ITM (18.5 – 24.9 kg/m2), ki bodo v postopku ZTO zanosile. Tako bomo določili, kateri izmed obeh načinov hujšanja privede do bolj fiziološkega stanja endometrija na molekularnem nivoju.
Pomen za razvoj znanosti
Analiza izražanja genov in profila proteinov v tekočini maternične votline pred in po izgubi telesne teže nam bo omogočila bolje razumeti mehanizme za nižjo uspešnost postopkov ZTO pri debelih ženskah s PCOS.    Prav tako se bo z znižanjem telesne teže zmanjšala pojavnost z nosečnostjo povezanih in porodniških zapletov ter maternalna ter neonatalna obolevnost in umrljivost, ker ima pomemben gospodarski učinek v smislu nižje porabe finančnih sredstev za zdravljenje zapletov nosečnosti in nižjo potrebo po intenzivni terapiji teh novorojenčkov.   Predlagana raziskava predstavlja originalen doprinos v reproduktivni medicini, saj obstaja velika možnost, da bodo pridobljeni rezultati lahko uporabljani v vsakodnevni klinični praksi. 17.1. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke Odkritje biooznačevalcev receptivnosti endometrija bi nam v postopkih ZTO in tako v vsakodnevni omogočilo določitev optimalnega časa za prenos zarodka za vsako posamezno bolnico. Na ta način bi izvajali posameznicam prilagojene ostopke ZTO, ki bi imeli večjo stopnjo zanositve oziroma doseganja nosečnosti. Zato bi se zmanjšalo število potrebnih postopkov ZTO potrebnih za rojstvo otroka. To pa bi obenem pomenilo tudi manjše psihofizično breme, ki ga postopki ZTO predstavljajo za ženske in njihove partnerje. Znižalo bi se tudi finančno breme za zavarovalnico, saj je 6 postopkov ZTO v Sloveniji v celoti krito s strani zdravstvenega zavarovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Z znižanjem telesne teže se zniža pojavnost srčnožilnih obolenj kasneje v življenju, s tem se zniža poraba zdravil za zdravljenje arterijske hipertenzije, dislipidemij in sladkorne bolezni, ki se pri predebelih ljudeh pojavljajo pogosteje.  Hkrati se znižajo tudi stroški, ki jih prinesejo izgubljeni delovni dnevi zaradi omenjenih bolezni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno