Projekti / Programi
Formalne strukture v modelih stvarnosti, spoznanja in duha
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
| H150 |
Humanistične vede |
Filozofija specialnih ved |
logika, matematika, forma, struktura, spoznanje, model, prostor-čas, zavest, abstraktni objekt
Raziskovalci (6)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt zajema raziskave o medsebojnih odnosih med formalnimi strukturami, abstraktnimi objekti ter strukturami stvarnosti, spoznanja in duha. Projekt vključuje formalno-logične, filozofsko-matematične, fenomenološke, epistemološke, ontološke, kozmološke in kognitivne raziskave teh struktur. S tem bo omogočena bolj sistematična primerjava teh struktur, urejanje struktur glede na njihovo kompleksnost, dimenzije, osnovne elemente in odnose. Pomemben del projekta je formalni opis ''logičnega prostora'' formalnih struktur. Eden od ciljev projekta je razvoj modelov prepoznavanja logičnih in drugih formalnih struktur človeškega uma. Ti modeli bi bili lahko v pomoč v razvoju ekspertnih sistemov in računalniških modelov duha.
Sestoji iz petih podprojektov:
- logične strukture v formalni in filozofski logiki (A. Ule) (analiza klasičnih in neklasičnih logičnih sistemov, analiza filozofskih argumentov, logika procesov in samoreference, analiza epistemoloških struktur v vsakdanjem in znanstvenem znanju, zavest kot logični operator, transcendentalna podlaga logičnih struktur)
- kognitivna filozofija in modeli duha (M. Potrč) (konekcionistična analiza kognitvinih struktur in procesov, ontološke sheme v kognitivni znanosti, povezovanje klasičnih in konekcionističnih modelov duha)
- fenomenološke koncepcije logike (F. Jerman) (raziskava in identifikacija glavnih oblik fenomenološke logike in njihova primerjava s sodobno formalno logiko)
- epistemološka analiza struktur prostora-časa (M. Uršič) (povezovanje sodobne znanstvene kozmologije s filozofskimi teorijami in paradigmami, teorije mnogih in možnih svetov, logična in konceptualna analiza vzročnih in časovnih nizov)
- obstoj abstraktnih objektov (Ž. Knap) (analiza temeljnih abstraktnih objektov v določenih matematično-logičnih sistemih, relacija znanosti, filozofije in duha do teh objektov in sistemov)
- strukture zavesti in samozavedanja ter njuni odnosi do telesa (B. Kante) (relacije med perspektivama prve in tretje osebe in njuna vloga v opisu/razlagi zavesti. Uporaba metafor v znanosti, vloga ''računalniške metafore'' v kognitivni znanosti).
