Projekti / Programi
Vplivi snovi z estrogenim delovanjem iz okolja na endokrino stanje živali
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.04.01 |
Biotehnika |
Veterina |
Morfologija, fiziologija in reprodukcija živali |
Koda |
Veda |
Področje |
B360 |
Biomedicinske vede |
Živalska fiziologija |
B750 |
Biomedicinske vede |
Veterina: kirurgija, fiziologija, patologija, klinične raziskave |
estrogeni, gonade, hipofiza, centralni živčni sistem, ščitnica, hibridizacija in situ, konfokalna mikroskopija, receptorji združeni s proteinom G, dopaminski receptor D2, receptor za tiroliberin, receptor za gonadoliberin
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
Povzetek
Različne snovi, ki se nahajajo v okolju, v krmi živali ali pa jih apliciramo živalim ob zdravljenju, lahko vplivajo na reprodukcijsko stanje živali. Poznano je estrogeno delovanje nekaterih krmnih rastlin in onesnaževalcev okolja, kot so nekateri poliklorirani bifenili, alkilfenoli in ftalati. Fitoestrogeni v manjših koncentracijah delujejo stimulatorno na reprodukcijski sistem. Znano je mitogeno delovanje estrogenov v odraslem organizmu in povečana pogostnost raka na gonadah, genitalnem traktu in hipofizi pri izpostavljenih osebkih. Hipofiza in specifični receptorji na specializiranih celicah ter hormoni in drugi faktorji, ki jih hipofiza sintetizira in izloča, so zelo pomembni pri usmerjanju informacij, ki urejajo homeostazo organizma. Koncentracija specifičnih receptorjev v enaki meri vpliva na odzivnost celice kot koncentracija specifičnih hormonov. Estrogeni, sintetizirani v zdravem organizmu, vplivajo na izražanje nekaterih receptorjev v hipofizi in tako urejajo sintezo nekaterih hormonov in hipofiznih faktorjev. Pri dolgotrajnem vnašanju snovi z estrogenim delovanjem iz okolja v organizem lahko pride do porušene homeostaze organizma in do patoloških procesov v endokrinem sistemu in reprodukcijskih organih. Namen našega proučevanja je ugotoviti spremembe, ki jih povzročajo estrogene snovi v hipofizi, centralnem živčnem sistemu (CŽS), ščitnici in gonadah. Proučujemo razlike v izražanju specifičnih RNA, ki jih povzročajo estrogeni v različnih stopnjah spolnega ciklusa in po obdelovanju živali z različnimi estrogenimi snovmi. Novorojene podgane obdelujemo z oktilfenolom in z dietilstilbestrolom. V hipofizi in CŽS ugotavljamo spremembe v izražanju genov, ki kodirajo receptorje za dopamin, TRH (regulirata izločanje prolaktina in s tem nadzirata laktacijo) in GnRH (nadzira delovanje gonad). V krvi merimo koncentracijo T3 in T4. Spremembe v celici in mehanizem delovanja in internalizacije receptorja po vezavi agonista, odvisnost od doze in časovno razporeditev dogodkov v celici opazujemo v celičnih kulturah, transficiranih z rekombinantnim vektorjem, ki vsebuje cDNA za receptorje (R-GnRH, R-TRH, R-D2) s priključenim specifičnim epitopom, ki nam omogoča proučevanje s tehniko imunocitokemije na ravni svetlobne, konfokalne in elektronske mikroskopije.