Projekti / Programi
Avtonomija Državnega zbora v vseh vidikih njene pojavnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Avtonomija parlamenta, delitev oblasti, regulativna, finančna, upravna in varnostna avtonomija, zunanja avtonomija, ustavno sodišče
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Avtonomija parlamenta pomeni, da je parlament samostojen pri svojem delovanju in ni podrejen nobenemu drugemu državnemu organu. Gre torej za položaj predstavniškega telesa v državni organizaciji, ki ga označuje njegova samostojnost in neodvisnost od drugih državnih organov. Tak položaj predstavniškega telesa je izraz načela delitve oblasti, iz katerega izhaja enakopravnost različnih organov, ki izvajajo različne funkcije državne oblasti. Gre za načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. V sodobni demokratični državi parlament praviloma uživa določeno stopnjo avtonomije, čeprav je ta po državah dokaj različna. Stopnja avtonomije parlamenta je namreč odvisna od vrste dejavnikov, predvsem od položaja parlamenta v ustavni ureditvi in njegovih pristojnosti, pa tudi od dejanskih razmerij med organi državne oblasti, zlasti med parlamentom in vlado. Navadno sledi večjim pooblastilom parlamenta tudi njegova večja avtonomija in nasprotno.
V okviru parlamentarne avtonomije si predstavniško telo samostojno in neodvisno od drugih državnih organov določa notranjo strukturo in organizacijo ter način delovanja (načelo samoorganiziranja). Parlamentarna avtonomija je največkrat neposredno ali posredno določena že v ustavi, kar zlasti velja za novejše demokracije, medtem ko je v starejših demokracijah avtonomija parlamenta tradicionalni institut, ki ne zahteva posebnih ustavnih garancij. Avtonomija parlamenta je na ustavni ravni vsebovana že v ustavnem načelu delitve oblasti, največkrat pa tudi izrecno določena v delu ustave, v katerem je določen položaj organov različnih vej oblasti in urejena njihova medsebojna razmerja. V naši ureditvi je parlamentarna avtonomija vsebovana že v ustavno določenem načelu delitve oblasti, glede posameznih vprašanj pa v ustavni ureditvi državnega zbora. Podrobneje so posamezni vidiki avtonomije Državnega zbora (v nadaljevanju: DZ) določeni v njegovem poslovniku ter v nekaterih zakonih (n.pr. v zakonu o poslancih). Pač pa so nekateri pojavi v zadnjih letih pokazali, da pravna ureditev in razumevanje položaja DZ nista ustrezna, kar se je videlo zlasti v policijskih preiskavah v DZ, pa tudi v proračunskih omejitvah DZ.
Tradicionalno se avtonomija parlamenta deli zlasti na regulativno (oziroma proceduralno) avtonomijo, torej avtonomijo pri sprejemanju pravil za svoje delovanje, na finančno avtonomijo, upravno avtonomijo ter avtonomijo v varnostnih in policijskih zadevah ter avtonomijo v zunanjih zadevah (zunanja politika, evropske zadeve in mednarodni odnosi).
Regulativna avtonomija pomeni pravico parlamenta, da si sam z lastnimi pravili ureja delo in poslovanje. V primerjavami z mnogimi sodobnimi ustavami slovenska ustava precej skopo ureja vprašanja organizacije in delovanja DZ, kar temu na drugi strani daje visoko stopnjo regulativne avtonomije. Tako ustava v 94. členu določa, da ima DZ svoj poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Za delovanje parlamenta je nujna tudi upravna avtonomija, ki se nanaša na pravico parlamenta, da sam odloča o organizaciji svojih služb. Položaj in način delovanja teh služb navadno ureja poslovnik parlamenta, ki tako pomeni pravno podlago za organizacijo in delovanje teh služb. Posebej pomembna je finančna avtonomija parlamenta, ki jo tvorita zlasti proračunska avtonomija parlamenta in avtonomija parlamentarnega premoženja. Finančna avtonomija DZ se giblje v okviru ustave in zakona in njegovega poslovnika. Mogoče je oceniti, da finančna avtonomija DZ ni zagotovljena v celoti. Pač pa DZ uživa visoko avtonomijo glede svojega premoženja, saj z njim upravlja sam. Pomemben del parlamentarne avtonomije je tudi avtonomija parlamenta v varnostnih in policijskih zadevah. Kljub temu, da ima DZ formalno avtonomijo tudi na tem področju, dejansko za notranjo in zunanjo varnost skrbi posebna enota policije. Pomembna je tudi avtonomija parlamenta na področju zunanje politike, evropskih zadev in mednarodnih odnosov. Obče mednarodno pravo sicer ne
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovalnega projekta bodo pomenili pomemben prispevek na področju pravne znanosti, predvsem na področju ustavnega prava, znotraj tega pa še posebej na področju parlamentarnega prava. Avtonomija parlamenta je namreč še vedno premalo obdelan in opredeljen element položaja Državnega zbora v sistemu delitve oblasti, kot ga določa naša ustava. Pomemben prispevek pa bo dan tudi stroki na tem področju, kajti rezultati raziskave bodo nudili strokovno podlago za izdelavo ustreznih dopolnitev in sprememb zakonodaje in poslovniške ureditve. Pričakovan pa je tudi doprinos projekta na področju mednarodnega prava, saj vprašanje avtonomije parlamentov skozi prizmo mednarodnega prava do sedaj v svetovnem merilu še ni bilo deležno podrobnejših raziskav in študij.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskave bodo pomembno prispevali k vzpostavitvi ustreznejših razmerij med Državnim zborom in drugimi temeljnimi državnimi organi ter s tem omogočili učinkovitejše delo Državnega zbora in drugih vpletenih organov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
