Projekti / Programi
Kmetovanje na vrstno bogatih travnikih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.04 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Naravovarstveno kmetijstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
travinje, biodiverziteta, živinoreja
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
Vrstno bogatim travnikom pripisujemo posebno naravno in estetsko vrednost. Gre za travnike, ki jih na eni strani ogroža intenziviranje, na drugi strani pa opuščanje kmetijske rabe. Cilj projekta je pripraviti eksperimentalno utemeljene podlage za gospodarjenje na teh travnikih, ob upoštevanju naravovarstva in interesov kmetijstva. Specifični cilji projekta so ugotoviti:
kakšni režimi košnje/paše bi bili sprejemljivi tako z vidika ohranjanja rastlinske pestrosti kot z vidika konkurenčnosti kmetovanja,
kakšna je uporabna vrednost krme iz vrstno bogatih travnikov in kako to krmo vključiti v obroke za rejne živali,
kakšen je odnos med sprejetimi merili za ocenjevanje rodovitnosti tal (kislost, hranila v tleh) in vrstno pestrostjo travnikov in do katere stopnje je mogoče povečati založenost tal z fosforjem in kalijem brez večjih posledic za botanično pestrost travnikov,
kako bo kmetovanje brez živine na dolgi rok vplivalo na rastlinsko pestrost, rodovitnost tal in uporabnost pridelane krme
in
dopolniti informacije, ki so potrebne za ovrednotenje plačil za ohranjanje vrstno bogatega travinja.
Delo bo potekalo v okviru štirih svežnjev (DS).
DS1: Dolgoročni učinki gnojenja travinja z dušikovimi, fosforjevimi in kalijevimi gnojili na rastlinsko pestrost, rodovitnost tal in krmno vrednost pridelane krme
Cilj DS1 je določiti dolgoročen učinek gnojenja/negnojenja z dušikovimi, fosforjevimi in kalijevimi gnojili na spremembe rastlinam dostopnih hranil v tleh, na rastlinsko pestrost, na pridelek krme in njeno krmno vrednost ter na vsebnost makroelementov in mikroelementov v krmi. Delo bo potekalo na dveh dolgoletnih gnojilnih poskusih, eden na območju kraških suhih travnikov (9 obravnavanj v 4 ponovitvah, 33 let), drugi pa na območju srednjeevropskih gojenih travnikov (5 obravnavanj v 4 ponovitvah, 4 leta). V okviru tega DS bomo (I) zbrali, uredili in obdelali vse doslej razpoložljive podatke z obeh gnojilnih poskusov, (II) pridobili nove vegetacijske/floristične podatke z izvedbo terenskega dela v prihodnjih treh vegetacijskih sezonah, (III) opravili osnovne analize tal, (IV) določili energijsko vrednost pridelane krme ter vsebnosti makro in mikroelementov v krmi in (V) opravili analize/vrednotenje rezultatov dolgoročnih učinkov gnojenja v smislu povezave med kakovostjo krme in vrstno sestavo travinja.
DS2: Načini gospodarjenja na vrstno bogatih travnikih in njihov vpliv na rastlinsko pestrost, pridelke krme in krmno vrednost pridelane krme
Cilj DS2 je ugotoviti kakšni načini kmetovanja omogočajo ohranitev vrstno bogatih travnikov, kakšni so pridelki in krmna vrednost krme iz vrstno bogatih travnikov, kakšna je relacija med sprejetimi merili za ocenjevanje rodovitnosti tal (kislost, hranila v tleh) in vrstno pestrostjo travnikov ter zbrati dodatne informacije, ki so potrebne za ovrednotenje plačil za gospodarjenje na vrstno bogatem travinju. Posebno pozornost bomo posvetili tudi prisotnosti/številčnosti invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst ter ogroženih rastlinskih vrst.
Delo bo potekalo v dveh podsklopih. V sklopu DS2a: »Analiza gospodarjenja na vrstno bogatih travnikih« bomo na vsaki od 25 izbranih kmetij izbrali po dve poskusni ploskvi z različno intenzivnostjo rabe. Na popisnih ploskvah bomo določali botanično vrstno sestavo, pridelek krme (vse košnje), določili založenost tal, določili sestavo in energijsko vrednost krme ter vsebnost makroelementov v krmi (Ca, P, Mg, K). Z anketnim listom bomo popisali načine gospodarjenja na poskusnih ploskvah. V sklopu DS2b: »Povezava med floristično sestavo in založenostjo tal trajnih travnikov« bomo na 100 popisnih ploskvah določali botanično vrstno sestavo, pH in rastlinam dostopna hranila (P, K) v tleh.
DS3: Krmna vrednost in pridelovalni potencial trav, metuljnic in zeli trajnega travinja
Cilj DS3 je ugotoviti kakšna sta krmna vrednost in pridelovalni potencial posameznih vrst trav, metuljnic in zeli trajnega travinja, ugotoviti kako na njihovo krmno vrednost vpliva čas košnje in
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta bodo neposredno prispevali k razvoju znanosti in stroke. Projekt odlikuje interdisciplinarnost, saj združuje stroke s področij botanike, fitocenologije, travništva, živinoreje, in ekonomike kmetovanja. Za razvoj stroke bo pomembna tudi vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med raziskovalci sodelujočih inštitucij (Kmetijski inštitut Slovenije in Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU), ki do sedaj niso imeli priložnosti za formalno sodelovanje. Poleg novih osnovnih spoznanj na področju načinov kmetovanja, ki prispevajo k ohranitvi vrstno bogatih travnikov, bo projekt prispeval k širitvi obzorja sodelujočih raziskovalcev in k boljši usposobljenosti za celovito reševanje kompleksnih problemov.
Pomen za razvoj Slovenije
S predlogom projekta se pripravljavci neposredno odzivamo na razpisano temo Kmetovanje na vrstno bogatih travnikih, ki je bila v fazi priprave razpisa identificirana kot relevantna.
Projekt je usmerjen v reševanje praktičnih težav v specifičnih razmerah. Za severni del preiskovanega območja (Posočje) je značilna dobro organizirana živinoreja, ki jo zaokroža lokalna predelava v izdelke posebne kakovosti (Kmetijska zadruga Tolmin, Mlekarna Planika). Gre za hribovsko-gorske kmetije, ki jih ovira predvsem naklon kmetijskih zemljišč. Za južni del preiskovanega območja (Kras) je značilno opuščanje kmetovanja. Na travinje se širi tudi gospodarjenje brez živine (prodaja sena) in s tem odliv rastlinskih hranil na druga območja. Kmetovanje na krasu omejujejo predvsem poletne suše, najpogosteje v povezavi s plitvimi tlemi.
Pričakujemo, da bomo v okviru projekta našli nekatere rešitve, za katere ne moremo pričakovati, da jih bomo dobili od drugje. Pri tem ne gre le za rešitve v smislu boljšega izkoriščanja pridelane krme, ampak tudi za prispevek k zanesljivejšemu ovrednotenju plačil za gospodarjenje na vrstno bogatem travinju. Gre za rešitve, za katere ne moremo pričakovati, da jih bomo dobili od drugje. S kmetovanjem, ki podpira ohranjanje vrstno bogatih travnikov, se odpira tudi možnost promocije mleka in mesa posebne kakovosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
