Projekti / Programi
Obvladovanje tveganja pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
smreka, gospodarjenje s smreko, gojenje gozda, mortaliteta dreves, klimatske spremembe, žled, podlubniki, adaptivno gospodarjenje z gozdom
Raziskovalci (14)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
14869 |
dr. Gregor Božič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
0 |
2. |
15493 |
dr. Matjaž Čater |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
0 |
3. |
29092 |
dr. Maarten De Groot |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
0 |
4. |
29164 |
dr. Mitja Ferlan |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
0 |
5. |
39600 |
dr. Jernej Jevšenak |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
0 |
6. |
16067 |
dr. Andrej Kobler |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
0 |
7. |
17333 |
Robert Krajnc |
|
Tehnični sodelavec |
2016 - 2019 |
0 |
8. |
15108 |
dr. Lado Kutnar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
0 |
9. |
11595 |
dr. Tomislav Levanič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2016 - 2019 |
0 |
10. |
20842 |
dr. Aleksander Marinšek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
0 |
11. |
23448 |
dr. Nikica Ogris |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
0 |
12. |
32045 |
dr. Simon Poljanšek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2017 |
0 |
13. |
08604 |
dr. Cvetka Ribarič Lasnik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
0 |
14. |
24343 |
dr. Marjana Westergren |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
0 |
Organizacije (2)
Povzetek
Naraščajoči problemi v smrekovih gozdovih, ki so posledica biotskih in abiotskih motenj, so razlog za vse pogostejše zahteve po drugačnem gospodarjenju z najbolj prizadetimi sestoji. Odgovor na te zahteve je uvajanje koncepta prilagoditvenega gospodarjenje z gozdovi za uspešnejše kljubovanje klimatskim spremembam. Podpora za tak pristop se povečuje tako na operativni kot na politični ravni. Vendar pa uporabo novih konceptov gospodarjenja omejuje pomanjkanje vedenja o plastičnosti in odzivni sposobnosti smreke na različnih rastiščih in v različnih sistemih gospodarjenja. V okviru projekta bomo zapolnili vrzel v poznavanju odziva dreves in stanja sestojev, kar bo ključno izhodišče za smernice potrebnih ukrepov po ekstremnih dogodkih, kot tudi za dolgoročne spremembe z zahtevami spremljanja stanja. Projekt se osredotoča na:
1 - gospodarjenje s smreko v prihodnje z identifikacijo občutljivih rastišč na osnovi podnebnih scenarijev, talne preskrbe z vodo, potencialnimi gradacijami podlubnikov, ustrezne genetske strukture smreke ter drugimi dejavniki tveganja in
2 - povezovanje odziva dreves (rast, fiziološki odziv, mortaliteta) na pretekle ekstremne, biotske in abiotske dogodke v različnih klimatskih, rastiščnih in sestojnih razmerah za določitev plastičnosti in odzivne sposobnosti za bodoče prilagoditveno gospodarjenje.
Prilagoditveno gospodarjenje bo v proces odločanja vključevalo povratne informacije interesnih skupin - neposrednih operativnih uporabnikov, kar bo dodatno zagotovilo za dosego optimalnih rešitev glede izbora drevesnih vrst, proizvodnih dob itd. na rastiščih s povečanim tveganjem. Opredelitev omejitev na območjih tveganja bo imelo neposreden vpliv na gospodarjenje in rastne modele, ki jih pogojujejo klimatski dejavniki in posebnosti rastišč. Preverba obstoječih modelov s posodobljenimi odzivi drevja bo osnova za odločitve glede snovanja / oblikovanja novih sestojev, pomlajevanja ali ohranjanja obstoječih oblik sestojev z večjim deležem tveganja. Komunikacija s pomočjo tiskanih brošur, interaktivnimi orodji za kartiranje in izobraževalnimi delavnicami bo zagotovila zadostno podlago za podporo odločanju na strokovnem in političnem nivoju.
Pomen za razvoj znanosti
Čisti in mešani smrekovi so zelo razširjeni v severnih, osrednjih in goratih predelih Evrope. V številnih regijah ima gospodarjenje s smreko ključno gospodarsko vlogo podeželskega gospodarstva, družbenega dohodka in blaginje. Smrekovi gozdovi so tudi pomembni varovalni gozdovi in nosilci habitatov rastlinskih in živalskih vrst mnogih evropskih regij.
Projekt, ki ga predlagamo v financiranje, bo kar se da celovito osvetlil problem smreke v slovenskih gozdovih. Neposredni uporabniki naših spoznanj bodo strokovnjaki na Zavodu za gozdove Slovenije, ki so tudi sodelavci na projektu. Strokovnjaki Zavoda za gozdove bodo, kot rezultat projekta, dobili smernice, ki jih bodo lahko uporabljali pri (1) gozdno-gojitveni obravnavi smrekovih sestojev in (2) uporabili pri gozdno-gospodarskem načrtovanje oz. za razvoj adaptivnega gospodarjenja z gozdovi, ki bo upošteval scenarije klimatskih sprememb ter plastičnost in odzivnost drevesnih vrst
Diseminaciji znanj, vključevanju interesnih skupin in svetovanju pri vodenju politik je namenjen celotni delovni sklop (DS6); z različnimi aktivnostmi bomo dosegli vse ključne akterje - lastnike gozdov, gozdne praktike oblikovalce gozdne politike.
Pomen za razvoj Slovenije
Gozdarsko-lesna veriga, čeprav krepko v povojih, temelji na domači lesni surovini. Smreka, poleg jelke, bukve in hrasta, spada med gospodarsko najpomembnejše lesne vrst. Smrekovina je vsestransko uporabna, ima solidno trajnost ter dobre mehanske in fizikalne lastnosti. Velika večina žagarske industrije v Sloveniji temelji na iglavci in še posebej na smrekovini.
Izginotje smreke v slovenskih gozdovih bi imelo neslutene ekonomske in gospodarske posledice, zato je ohranitev smreke v gozdnih sestojih ključna, strateška odločitev Slovenije.
S projektom želimo narediti celovito analizo stanja v smrekovjih, spoznanja pa združiti v scenarije razvoja smrekovij s poudarkom na zagotavljanju ustrezne lesne surovine in zagotavljanju vseh ekosistemskih storitev v prihodnje ob vključevanju okoljskih sprememb v gospodarjenje z gozdom.
Pomemben cilj projekta je tudi priprava smernic in napotkov za lastnike gozdov (ki so neposredno zainteresirani za ohranjanje smreke v sestojih), gojitelje in praktike (ki imajo moč usmerjanja sestojev v to ali ono smer) ter nosilce odločanja (ki imajo moč, da preko zakonodaje usmerjajo razvoj gozdov in gozdarstva). Smernice bodo imele, preko ukrepov, neposreden in dolgoročen vpliv na celotno gozdno-lesno verigo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo