Projekti / Programi
Pridelava industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
industrijska konoplja, pridelava, pridelek semena, vlakna, rastlinska olja, sorte, tehnologija pridelave, ekonomika, stroj za spravilo konoplje
Raziskovalci (25)
Organizacije (4)
Povzetek
Predlagan projekt zajema celovito raziskavo o možnostih uspešne pridelave industrijske konoplje v naših pridelovalnih razmerah – najti želimo ustrezne sorte za pridelavo pri nas za namen pridelave semena in za namen pridelave vlaken, dodelati tehnologijo pridelave te poljščine s ciljem stabilne pridelave kakovostnega in varnega pridelka ter zasnovati vzgojo lastnih sort. S tem želimo pozitivno vplivati na zastopanost z izdelki iz doma pridelanega semena in stebel industrijske konoplje.
S projektom bomo izpolnili vse točke razpisane teme 2.2.3 Pridelava industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji. Ugotovljeni agronomski in ekonomski parametri bodo pridelovalcem nudili možnost suverene odločitve za pridelavo.
Cilji projekta so:
izdelati seznam primernih sort za pridelavo v naših pridelovalnih razmerah za pridelavo semena v smislu doseganja ustreznega/dobrega in stabilnega pridelka semena, dobre/ustrezne prehranske kakovosti, ne premočnega/žilavega stebla in z dovolj nizko vsebnostjo Δ9-tetrahidrokanabinola (THC),
izdelati seznam primernih sort za pridelavo v naših pridelovalnih razmerah za pridelavo vlaken,
izdelati tehnološka navodila za pridelavo industrijske konoplje v naših rastnih razmerah za tri sedaj v Sloveniji najbolj razširjene sorte (čas setve, gostota setve in gnojenje),
osnovati vzgojo lastnih sort industrijske konoplje,
ekonomsko ovrednotiti pridelavo industrijske konoplje,
izdelati načrt stroja za spravilo konoplje - koncept, zasnova,
v sodelovanju s pridelovalci izdelati oziroma izpopolniti prototip stroja za spravilo konoplje in izvedeno preizkušanje le-tega,
prenos pridobljenega znanja v prakso.
Partnerji v projektu imajo številne reference z obravnavanega področja, njihovo sodelovanje na narodni in mednarodni ravni je obsežno. Sodelujejo: IHPS, Biotehniška fakulteta UL - Oddelek za agronomijo in Oddelek za živilsko tehnologijo, Inštitut za nutricionistiko ter Fakulteta za strojništvo UM - Inštitut za inženirske materiale in oblikovanje, Inštitut za konstrukterstvo in oblikovanje in Inštitut za proizvodno strojništvo. V projekt je vključeno neposredno sodelovanje z uporabniki; sodeluje tudi zadruga in socialno podjetje Ekoci Coop.
Projekt je zasnovan v osmih delovnih paketih: A Preučitev ustreznosti sort industrijske konoplje z evropske sortne liste za pridelavo na naših poljedelskih območjih ter preučitev obstoječe tehnologije pridelave te poljščine pri nas in po svetu, B Sortni in tehnološki poskusi z industrijsko konopljo, C Kemijske analize tal, semen in olja, D Vrednotenje prehranske sestave v poskusih pridelanega semena in olja industrijske konoplje, E Analiza vlaken industrijske konoplje s ciljem selekcije najbolj ustreznih sort industrijske konoplje za pridelavo vlaken, F Zasnova vzgoje lastnih sort industrijske konoplje, G Ekonomsko ovrednotenje pridelave industrijske konoplje in H Stroj za spravilo industrijske konoplje.
Osnova projekta so sortni in tehnološki poljski poskusi z različnimi sortami industrijske konoplje s sortne liste EU v dveh različnih pridelovalnih območjih Slovenije. Pridelek semena iz poljskih poskusov bo v nadaljevanju projekta služil kot surovina za kemijsko analizo ter analizo prehranske vrednosti in za analizo vlaken. Obenem se bomo oprli na dosedanje rezultate raziskav pri nas in v tujini ter izkušnje pridelovalcev. Pridelavo bomo tudi ekonomsko ovrednotili; na podlagi podatkov iz prakse in rezultatov poljskih poskusov. Dodelan bo prototip stroja za spravilo semena konoplje.
Projekt vključuje različne in številne načine prenosa znanja in novih izsledkov s strani vseh projektnih partnerjev v prakso, ki so zastavljeni tako, da bodo živeli naprej tudi po koncu trajanja projekta.
Pomen za razvoj znanosti
V letu 2015 je bilo v Sloveniji za pridelovanje poljščin v uporabi nekaj več kot 170.000 ha njiv (SURS, 2016). Samo 0,3 % le-teh je bilo namenjenih pridelovanju industrijske konoplje. Razlog ni samo v tem, da je bila konoplja dolga leta pozabljena poljščina, ampak tudi v pomanjkanju izkušenj in zastarelim načinom pridelave. V preteklosti so bila številna dela pri pridelavi in predelavi opravljena ročno, danes mora biti tudi možnost pridelovanja konoplje, ki je v celoti mehanizirano.
Ker je konoplja zelo specifična rastlina in se močno razlikuje od prevladujočih poljščin na slovenskih poljih, zahteva specifično agrotehniko in mehanizacijo. V interesu stroke je, da razišče možnosti pridelave te rastline. Z rezultati bo stroka pridobila informacije in znanje o uspešni in stabilni pridelavi te poljščine, za pridelavo katere se odloča vse več pridelovalcev, v naših pedoklimatskih razmerah in dobila odgovor na to, katere sorte naj se pridelujejo pri nas za namen pridelave semena (olja) in katere za namen pridelave vlakna. Pridobljena bodo nova znanja s področja pridobivanja naravno obnovljivih vlaken, o vplivu sorte in agrotehnike na njihovo kakovost in karakteristike pridelanih vlaken, kakor tudi na kemijsko sestavo semena in olja.
Pomemben doprinos k razvoju znanosti bodo rezultati kemijskih analiz, ki bodo pojasnili vpliv sorte in rastišča na vsebnost maščob, maščobnokislinsko sestavo in polifenolov, in bodo podali oceno, ali vplivata sorta in geografska lokacija rasti na antioksidativni potencial konopljinega semena, saj vpliv sorte, rastnih razmer ter lokacije in leta pridelave na antioksidativni potencial konoplje še ni popolnoma pojasnjen. Rezultati naj bi omogočili razumevanje mehanizmov antioksidativnega delovanja fenolnih spojin, ki se nahajajo v olju in semenih te oljnice.
Dobile se bodo nove informacije oziroma dopolnilo obstoječe znanje v praksi o potrebnih karakteristikah stroja za spravilo konopljinega semena; dobili bomo nekatere pomembne odgovore na tem področju, obenem pa bo na enem mestu zbrano znanje, ki trenutno obstaja med pridelovalci in bo strokovno ovrednoteno.
Prenos pridobljenega znanja skozi različne kanale diseminacije projektne skupine bo omogočal povečanje znanja in obsega informacij na tem področju tudi pri kmetijskih svetovalcih in drugih strokovnih delavcih na obravnavanem področju, obenem pa se bo stroka na tem področju dobro razvila v organizacijah, vključenih v projektno skupino.
Na osnovi pridobljenih rezultatov bo mogoče nadaljevati z izboljšavami posameznih delov pridelave, kot so testiranje posamezne sorte za odpornost na različne biotske in abiotske strese, uporaba posameznih sort za nekmetijske namene, na primer za bioremediacijo. Analize vključenih genskih virov tako za pridelavo, predelavo in prehransko vrednost bodo velikega pomena za širšo strokovno javnost, ne le pridelovalce konoplje. Po izteku projekta bodo na voljo nove kandidatke za sorte, ki bodo po izteku lahko vpisane na sortno listo.
Pomen za razvoj Slovenije
Dodelana agrotehnika pridelave za naše pridelovalne razmere bo omogočila bolj samozavestno in z znanstvenimi raziskavami podpro pridelavo in bo pomembno vplivala na doseganje kakovostnih in stabilnih pridelkov v pridelavi v RS. Seznam sort industrijske konoplje z visoko prehransko vrednostjo, ki so primerne za pridelovanje v Sloveniji, predstavlja za nosilce kmetijskih gospodarstev dobrodošlo razširitev sortimenta poljščin, ki jih lahko vključijo v pridelavo/kolobar, poleg tega pa predstavlja dodatne možnosti za predelavo, ki za kmetijska gospodarstva predstavlja dodaten vir zaslužka in krepitev konkurenčne prednosti.
Pridelava konoplje se iz leta v leto povečuje, z rezultati projekta bo ta trend nedvomno vsaj podprt oziroma se bo okrepil. Zaradi vključenosti zadruge Ekoci Coop v izvajanje projekta (konopljarna s predelavo stebel v vlakna, poljski poskusi pri članih zadruge) se bo povečala povezanost med deležniki in z novim pridobljenim znanjem njihova konkurenčnost.
Pridobljeni rezultati bodo podlaga za oblikovanje smernic za ekonomsko upravičeno pridelovanje industrijske konoplje v slovenskem prostoru. Povprečna velikost njive, posejane s konopljo, je bila v letu 2015 le 56 a. Najbrž je to tudi posledica tega, ker so pri strojnem spravilu v praksi še velike težave, manjše površine pa omogočajo ročno pobiranje pridelkov. A to je lahko tudi prednost in priložnost za slovensko poljedelstvo, za katerega je značilna velika razdrobljenost zemljišč, poleg tega pa lastniki manjših kmetijskih zemljišč teh njiv ne obdelujejo, če ne morejo ustvariti vsaj minimalnega dobička (rezultati jim bodo služili za dodelavo agrotehnike in izbor sort, ki bo nudil stabilen in kakovosten pridelek). Z dodelavo karakteristik strojnega spravila semena pa je možnost povečanja posameznih njiv s konopljo. Dobljeni rezultati raziskave bodo zelo pomembni tudi za proizvajalce kmetijskih strojev. V primeru izdelave strojev za spravilo pridelkov industrijske konoplje pomeni to za proizvajalce strojev pomembno količino dela. Prav tako bodo rezultati pripomoček za uporabnike strojev, saj bodo poznane zahteve za spravilo pridelkov konoplje.
Industrijska konoplja predstavlja pomembno surovino za izdelavo tehnično tekstilnih izdelkov. Poznavanje odvisnosti kakovosti vlaken od sorte rastlin in pogojev med rastjo rastlin pomembno vpliva na gospodarnost kmetijskega gojenja, pridobivanje kakovostnih vlaken pa potencialno odpira nove možnosti v tekstilstvu.
Olje in semena industrijske konoplje predstavljajo proizvod, ki je kot tak še posebej tržno zanimiv kot vir naravnih antioksidantov. Na drugi strani pa pridelki konoplje dajejo nove možnosti uporabe bio materialov.
Kandidatke za nove sorte konoplje bodo izboljšale kakovost in količino pridelka ter tako donos na kmetijah.
Kemična analiza pridelanega semena različnih sort, pridelanih v različnih pridelovalnih območjih, bo ponudila tudi informacije farmacevtski in prehrambni industriji za nadaljnje delo na njihovem področju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
