Projekti / Programi
Potencialne snovi za vključitev na kandidatno listo zakonodaje REACH
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B700 |
Biomedicinske vede |
Okoljsko zdravstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
nevarne snovi, zakonodaja REACH, ocenjevanje zdravstvenega tveganja, velika zaskrbljenost za zdravje in okolje
Raziskovalci (5)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlagani projekt predstavlja oporo za dopolnitev pravnega reda REACH. Osredotoča se na identifikacijo snovi, ki zaradi svojih lastnosti predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in v tej povezavi povzročajo veliko zaskrbljenost. Iz tega sledi potreba po ukrepanju in zaščiti na različnih ravneh, od omejevanja emisij preko določitve še dovoljene izpostavljenosti do prepovedi uporabe. Glede na to, da se izpostavljenost nevarnim snovem pojavlja v različnih okoljih – delovnem, bivanjskem, zunanjem – in pri različnih dejavnostih, je problem relevanten za vse socialne in starostne skupine. So pa lahko razlike v resnosti in obsegu možnih posledic, ki jih mora pravočasno razkriti in utemeljiti ustrezna ocena tveganja, upoštevajoč aktivnosti in navade posameznikov ter populacij. V tem smislu bo posebna pozornost posvečena otrokom in mladostnikom skladno z Akcijskim načrtom za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Ogroženost oziroma izpostavljenost posebej ranljivih skupin prebivalstva je pomembna predvsem z vidika javnega zdravja. Tem vidikom in vsebinam se bomo v predlagani raziskavi še posebej temeljito posvetili in bo obsegala od pregleda prisotnosti izbranih snovi v okolju z analizo njihovega vira, transporta, uporabe in akumulacije, do možnih procesov presnove v okolju ter stikov ljudi z njimi. Obravnavali bomo tako obstoječe, že uporabljane snovi in pričakovane nove, ki jih bo prinesel tehnološki in ekonomski razvoj po letu 2020 (slednje v kontekstu "Emerging New Technology Related Risks", http://www.integrisk.eu-vri.eu/). Primeri izpostavljenosti (stiki) bodo obravnavani celovito, to je, analizirali bomo naključne in kratkotrajne stike kot tudi redne (vsakodnevne/pogoste), zavedne in nezavedne, med igro, prehranjevanjem, delom, zabavo itd. Pri tem bomo upoštevali razpoložljive podatke opravljenih meritev in izdelanih študij za že uporabljane snovi, za nove pa napovedi v okviru relevantnih in s cilji predlaganega projekta povezanih raziskovalnih projektov. Rezultati projekta bodo opora za določitev ukrepov zmanjševanja tveganja in ustrezno dopolnitev REACH zakonodaje (Regulation (EC) No. 1907/2006), predvsem pripravo dosjejev skladno z Aneksom XV.
Pomen za razvoj znanosti
V smislu znanosti, so metode, opravila in orodija pri cenjevanju tveganja "tehnologija". Gre za sestav operacij, ki združuje dosežke številnih znanosti (kemijske, biološke, fizikalne, medicinske, matematične, družboslovne, filozofske idr.) za potrebe odločanja, in sicer v smeri obvladovanja, zmanjševanja ali odstranjevanja tveganja, kar se na operativni ravni lahko izkazuje kot usmeritev za določitev normativa v konkretni situaciji, opora za razmestitev dejavnosti v prostoru, sproženje sanacijskih ukrepov itd. V splošnem je sprejeta ločnica med ocenjevanjem in odločanjem z utemeljitvijo, da mora biti ocenjevanje kar se da objektivno in oprto na znanstvene dokaze, ne pa na politične ali socialne poglede in presoje. Slednje pa je neogibna in zaželena komponenta pri odločanju. Pri tem je treba jasno razlikovati, katere vrste napak (negotovosti) lahko pričakujemo v znanstvenem delu, in katere v odločevalskem. Korektiv za strokovne napake in zmote je temeljitejše raziskovanje, za odločevalske pa preglednost in demokratičnost odločitvenega postopka.
Zaradi strokovnih zmot in napak v preteklosti (prihajalo je do svobodnih tolmačenj raznih izhodiščnih spoznanj, na primer bioloških, nekaterih drugih pa se sploh ni upoštevalo - največkrat je bila to pogostnost), so ocene tveganja začele izgubljati na pomenu v sedemdesetih in osemdesetih prejšnjega stoletja. Družba jih je začela zavračati, očitki pa so bili predvsem, da z njimi ni zmožno dati realnih napovedi, da se je napovedovanje velikokrat izkazalo za netočno, preveč subjektivno, in da so nekateri strokovnjaki bili pri ocenjevanju bodisi preveč brezbrižni, bodisi preveč katastrofični (stvari so preveč dramatizirali, ker niso zmogli v ocenjevanje ustrezno integrirati verjetnosti). Nato je ocenjevanje tveganj v devedesetih letih začelo ponovno dobivati na veljavi. Strokovnjaki so dodelali metode, priskrbeli nove in nove znanstvene dokaze o škodljivostih snovi, uspešno ločili ocenjevanje od odločanja, ter ocenjevanje tveganja razvili skoraj do samostojne znanosti. Podobno oziroma vzporedno je potekal razvoj ocenjevanja vplivov na okolje. Čeprav še vedno velja za oboje, da ne gre za samostojni znanosti, ampak za "tehnologiji", ju številni vidijo kot neposredni generatorici znanja. To pa ni povsem res, če razumemo, da osnovno znanje nastaja v osnovnih znanostih, tehnologija pa ga le uporablja (z izjemami, ko so nekatere tehnološke rešitve bile šele naknadno znanstveno razložene – npr. pionirsko kmetijstvo, letalstvo idr). Predlagani projekt bo utrdil koncepte in povezal znanje na področju ocenjevanja izpostavljenosti in tveganj v koherentno in verodostojno celoto z namenom nadaljnje učinkovite uporabe v pravnem redu REACH.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen projekta za razvoj Slovenije je v interdisciplinarnem sodelovanju vrhunskih strokovnjakov iz različnih področij, ki svoja znanja prenašajo na znanstveno in strokovno javnost prek publikacij, uvajajo nova znanja tudi v industrijske veje ter vključujejo te dosežke neposredno v prakso. Gospodarstvo namreč uporablja različne vhodne substance v proizvodnih procesih, ki vkolikor le-te niso ustrezno ovrednotene v smislu tveganja, lahko povzročijo poleg škode, ki jo predstavlja izdelek z velikim zdravstvenim tveganjem še veliko finančno breme v kasnejših letih, ko se od proizvajalcev zahteva sanacija postopkov, umik izdelkov, tožbe, itd. Zato lahko proizvajalec, če pozna lastnosti substance in s tem povezana tveganja, že v naprej predvidi določen tehnološki postopek kot primernejši in varnejši oz se določeni substanci v tehnološkem procesu izogne oz. jo nadomesti s človeku in okolju prijaznejšo substanco.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
