Projekti / Programi
Krimigracije med človekovimi pravicami in nadzorom
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
krimigracije, migracije, kriminalizacija migracij, nadzor, varstvo osebnih podatkov, enakost, človekove pravice
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Izhodišče projekta so vse bolj varovane, nadzorovane in militarizirane meje. Migracijske politike EU vse bolj temeljijo na izključevanju in zanikanja pravic in vse manj na enakosti kot osnovnem pravnemu in etičnem načelu. Migracijsko pravo z namenom nadzora migrantov vse bolj prevzema elemente kazenskega prava (kriminalizacija migracij ali krimigracije – crimmigration), kar ima ogrožajoče posledice za temeljne pravice migrantov. Zavedanje o tem sproža aspiracije po drugačnih, vključevalnih EU migracijskih politikah, ki bi zasledovale spoštovanje človekovega dostojanstva in temeljnih pravic vseh migrantov.
Projekt naslavlja problem kriminalizacije migracij, ki se kaže v krepitvi institucij za nadzor meja (npr. mejnih policij in Frontexa, ki upravlja v velikimi IT sistemi nadzora), policizaciji, militarizaciji in eksternalizaciji mejnega nadzora, omejevanju gibanja “nedokumentiranih” migrantov v centrih za pridržanje, pomanjkanju alternativ omejevanju gibanja, protiteroristični zakonodaji, kaznovanju za neregularen prestop meja in nesorazmerni zastopanosti migrantov v zaporih. Kar je še posebej problematično, je to, da migracijsko pravo prevzema vse več kaznovalnih značilnosti kazenskega, ne prevzema pa njegovih postopkovnih garancij. Migranti so zato kot Agambenovi homines sacri, ljudje brez Arendtovske “pravice imeti pravice”. Problematika krimigracij ter ustvarjanje “odvečnih ljudi” kaže na to, da se pravo lahko uporablja v nasprotju z njegovim temeljnim smislom, da gre morda za zanikanje prava (pravic/e) ali celo za procese inverzije prava, ki so značilnost vzpostavljanja totalitarnih režimov. Kakšne posledice ima to ne samo za enakost in pravice, ampak za celoto principov in praks medčloveških odnosov ter za naravo političnih sistemov EU?
Z namenom preučitve problema z različnih vidikov je projekt organiziran v šest vsebinskih delovnih sklopov. Prva dva sklopa se osredotočata na teoretsko konceptualizacijo krimigracij prek analize njihovega vpliva na načelo enakosti (DS1) in analize vpliva velikih nadzornih IT sistemov in njihovega kaznovalnega učinka na temeljne pravice migrantov (DS2). Ob opisanem uokvirjenju teme bo potekala analiza krimigracij na treh geografskih področjih (DS3 Zahodni Balkan, DS4 Bližnji Vzhod in DS5 Slovenija) in na vsebinskem podpodročju migrantov v kazenskih sistemih (DS6). Vsebinskim delovnim sklopom sta dodana še skupna sklopa vodenja in koordinacije projekta (DS0) ter diseminacije (DS7). Metodologija raziskave bo zasnovana na način, ki bo omogočil intersekcijski pristop k pravu prek vključevanja filozofskih, politoloških in socioloških konceptov, hkrati pa bo zagotavljala prepletanje raziskovalnih rezultatov iz posameznih delovnih sklopov z namenom celovitejše artikulacije in razumevanja teme.
Splošni cilj projekta je generiranje novih znanj in novih rešitev, temelječih na znanosti. Specifični cilji projekta so: poglobiti razumevanje procesov kriminalizacije in širjenja kaznovalne države pred vstopom migrantov v EU, ob vstopu v EU in po vstopu v EU; izboljšati razumevanje upravljanja meja, eksternalizacije mejnega nadzora in vloge Frontexa; preučiti stanje krimigracij z vidika teorij enakosti, rasizma in ksenofobije; okrepiti vpogled v ozadja migracijskih politik in kriminalizacije prek nadaljevanja misli G. W. F. Hegla, Hannah Arendt in Giorgia Agambena (doktrina “pravice imeti pravice”); artikulirati prednosti, pomanjkljivosti in nadaljnje izzive za pravno ureditev EU na področju tehtanja med temeljnimi pravicami in potrebo po nadzoru; oblikovati nove teoretične koncepte na področju krimigracij; prek objavljanja raziskovalnih rezultatov v Sloveniji približati vprašanje razmerja med nadzorom in temeljnimi pravicami slovenski znanstveni sferi in prek objavljanja raziskovalnih rezultatov v mednarodnih revijah prispevati k akademski razpravi na ravni EU in mednarodni ravni ter s tem promovirati slovenske raziskovalne dosežke v svetu.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt predstavlja osnovo za razvoj novega pravnega področja – krimigracij v kontekstu politik EU, ki v Sloveniji še ni razvito, s posebnimi pristopi (teoretskimi in geografskimi) pa bo projekt pomembno prispeval k razvoju področja krimigracij v mednarodnem prostoru, kjer se tema intenzivno razvija prav v tem trenutku. Izvirnost tega projekta (še zlasti za slovenski raziskovalni prostor) je tudi v tem, da bo navedene teme povezal z vprašanjem enakosti, človekovih pravic in rasizma. Pomemben prispevek projekta bo v zapolnjevanju vrzeli v znanstvenem raziskovanju področja krimigracij, s čimer bo nadgradil dosedanje raziskave in ponudil novo in dodatno razumevanje tematike. Projekt bo spodbudil tudi nadaljnji razvoj misli G. W. F. Hegla, Hannah Arendt in Giogia Agambena. Negoval bo interdisciplinarni pristop k pravni tematiki krimigracij v prepletanju s filozofskimi, politološkimi in sociološkimi vidiki. Raziskovalni rezultati bodo izvirni, saj bodo prek intervjujev temeljili na zbiranju novih raziskovalnih podatkov. Posebna prispevka za znanost bosta glede na pomanjkanje raziskav predstavljali analizi o Bližnjem Vzhodu in Zahodnem Balkanu.
Krimigracij se v Sloveniji raziskovalno ne spremlja in ne analizira. To povzroča pomanjkanje vednosti na navedenih področjih za raziskovalno, akademsko in splošno pravno skupnost, kar zavira razvoj navedenih področij in povzroča odsotnost slovenskih raziskovalcev iz razprav na EU in mednarodni ravni. Izvirni rezultati te raziskave bodo prispevali k razvoju teh vidikov prava v Sloveniji. To znanje je potrebno, saj je Slovenija aktivna soustvarjalka prava EU in mednarodnega prava na navedenih področjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt naslavlja enega najbolj relevantnih in perečih problemov tega trenutka, “migracijsko krizo”, in kaznovalni način, na katerega se države z njo spoprijemajo. V tem trenutku na ravni EU poteka intenzivna razprava držav članic EU o ukrepih za naslovitev problema v naslednjih mesecih in letih, rezultati projekta pa bodo k temu neposredno prispevali. Projekt bo odločevalcem in oblikovalcem politik zagotovil informacije in znanje za pripravo migracijskih politik. Migracije, informacijska tehnologija za nadzor in elementi ksenofobije so pojavi, ki so dnevno v ospredju v medijih in na politični agendi EU ter posameznih držav. Ker je regulacija na navedenih področjih tako intenzivna in prepletena in ker je razvoj informacijskih tehnologij tako hiter, je ključno, da se politike na tem področju razvijajo skladno s standardi, uveljavljenimi na ravni EU (Listina temeljnih pravic), Sveta Evrope, Združenih narodov, ne nazadnje pa tudi z ustavnimi standardi držav članic EU. Glede na odmevnost in pogostost pojavljanja tematike v medijih in v javnem diskurzu bo projekt pomembno prispeval k povečanju razumevanja o migracijah, vzrokih zanje in odzivov oblasti, mednarodnih/medvladnih organizacij in nedržavnih akterjev nanje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
