Projekti / Programi
Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine
01. januar 2016
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Zgodovina in razvoj slovenskega jezika, jezikovna politika in načrtovanje, evropska jezikovna politika, slovenski jezik v EZ, frazeologija, leksikologija, besedotvorje in dialektologija, večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti, književnost slovenskih narodnih manjšin in priseljencev
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
V raziskovalnem programu, ki je nadaljevanje programa Slovenski jezik, književnost in poučevanje slovenščine iz let 2012-2015 z dopolnjenim naslovom Slovenski jezik in književnost v Podonavski regiji, bomo raziskovali vlogo in pomen slovenskega jezika, literature v regiji, ki jo določa strategija EZ za Podonavje, tj. v medkulturnem prostoru. Le-tega oblikuje regijska stičnost slovenskega jezika z drugimi slovanskimi, pa tudi z neslovanskimi jeziki. Pokazali bomo na položaj slovenskega jezika v tej regiji (diahrone in sinhrone raziskave) in tako določili pomen nacionalnih jezikov, literatur in kultur v EZ. Slovenski jezik bo raziskan v različnih komunikacijskih položajih, ukvarjali se bomo z leksikologijo, dialektologijo, besedotvorjem in frazeologijo. V središču zanimanja bodo 1) zgodovina jezika 2) jezik v stiku in konfliktu 3) jezik različnih interesnih skupin 4) enojezičnost, dvojezičnost, večjezičnost 5) razmerje med knjižnim jezikom in živo rabo 6) jezikovno načrtovanje 7) medjezikovni, večkulturni in medkulturni stiki na področju književnosti 8) pomen nacionalnega jezika in literature v globalnem svetu.
Literarnovedne raziskave se bodo ukvarjale s fenomeni medkulturnosti v slovenski književnosti. Opirale se bodo na teorijo medkulturnosti, identitet in medkulturne komunikacije (Hofmann 2006, Zima 1992) ter na teorijo kulturnega spomina (J. Assmann 1988, Juvan 2006) in stereotipov ter na imagologijo (Fischer 1987, Smolej 2012). Osredinjale se bodo na zgodovinske pojave medkulturnosti v 19. in 20. stol., in sicer a) na slovensko-avstrijsko (nemško) dvokulturnost, na podobe kulturno tujega in na b) posamezne podobe tujih kultur v slovenski avtobiografski, spominski in potopisni prozi 19. in 20. stol. Posebej se bodo posvečale slovensko-nemški medkulturnosti, ki jo lahko opazujemo v Avstriji. Le-ta zajema tako književna besedila avtohtonih koroških Slovencev, kakor tudi drugih, ki pišejo v slovenščini, a so se v Avstrijo preselili bodisi iz osebnih bodisi iz političnih razlogov. Med njimi so tudi nekateri, ki so sicer slovenskega porekla, a pišejo v nemščini in so doslej veljali za nemške/avstrijske pisatelje. Zanimive rezultate bo dala analiza slovenskih prvin v njihovih literarnih delih. Spet drugi pa iz slovenščine, ki je njihov materni jezik, prehajajo v nemščino. Svoje raziskave bomo razširili še na oblike dvo- in večkulturnosti v sodobni slovenski književnosti.Te raziskave bodo pokazale, da t.i. nacionalna književnost ni samo književnost nacionalnega jezika. Raziskovanje esejistike se bo nadaljevalo s poudarkom na narodnostnih temah, še posebej po letu 1990, zanimala pa nas bo tudi zamenjava kulturnih paradigem skozi kritično branje potopisnega diskurza in sodobne slovenske krajše proze. Raziskovalni program na področju didaktike bo usmerjen v preučevanje procesa inkulturacije (procesa prepoznavanja posameznikove identitete v okviru identitete naroda) in multikulturne vzgoje v edukacijskem procesu.
Pomen za razvoj znanosti
V evropskem gospodarskem prostoru si uspešne gospodarske rasti ne moremo zamišljati brez odlične znanosti in raziskovanja. Slovenski raziskovalci premoremo v primerjavi s svetovnimi višjo znanstveno odličnost prav na področju raziskovanja slovenskega jezika, literature in kulture, tj. na področju naše nacionalne vede. Razvojni in eksistenčni interes Slovenije mora biti, da take raziskave podpira in vzpodbuja, slovenisti pa si za take raziskave še posebej prizadevamo in vedno znova dokazujemo, da je treba znanstveno odličnost tudi na drugih področjih razvijati v nacionalnem jeziku. Naš raziskovalni program je naravnan tako, da bo analiziral in ovrednotil pomen slovenskega jezika, literature in kulture v Evropski zvezi, poudaril pa bo tudi pomen vključevanja medkulturnih povezav v slovensko nacionalno jezikoslovno, literarno in didaktično vedo. Naše raziskave bodo prinesle nove poglede na zgodovino in razvoj slovenskega knjižnega jezika in pomagale uzaveščati spoznanje, da mora Slovenija skrbno načrtovati položaj jezikov na narodnostno mešanih področjih, obenem pa jezikovnopolitično delovati tudi na področjih, kjer živijo Slovenci v drugih državah. Raziskave naj utrdijo spoznanje, da je naša nacionalna skupnost v zakladnico svetovnega jezikoslovnega in literarnovednega znanja dolžna prispevati svoja najnovejša znanja o jeziku in književnost, s posebno pozornostjo pa upoštevati tudi stičnost, medkulturnost in večkulturnost v slovenskem jeziku in literaturi.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenski jezik, literatura in kultura so najpomembnejši elementi uzaveščanja slovenske nacionalne identitete, zavesti in samozavesti. Za kulturni razvoj Slovenije je pomembno, da se slovenski jezikovni vpliv tako v Podonavski regiji kakor v širši EZ okrepi. Slovenski zakon o slovenskem jeziku je lahko med drugim dobro izhodišče za spodbujanje večjezičnosti in učenje sosedskih jezikov, resolucija o jezikovnem načrtovanju pa bi lahko postala najbolj sprejemljiv model reševanja jezikovnih vprašanj. Slovenija ne sme dopustiti, da bi se premišljena evropska jezikovna politika zaradi globalizacije in bolj "enostavnega" sporazumevanja približala razmeram v bivši Jugoslaviji. Slovenski jezik in kultura pomembno sooblikujeta podobo evropske večkulturnosti, kar ima velik vpliv na promocijo države, ki je lahko v globalnem svetu prepoznavna le po svojem jeziku in kulturi. Slovenska literatura je eden najpomembnejših stebrov naše kulturne dediščine, slovenski jezik pa je bil v najpomembnejšem obdobju razvoja slovenskega naroda najbolj izpostavljen, saj sta se politično in jezikovno vprašanje takrat vedno izenačevala.
Rezultati raziskav bodo predstavljeni širši strokovni in znanstveni javnosti na simpozijih in kongresih doma in v tujini ter na vabljenih gostujočih predavanjih. Načrtujemo tudi objavo posebne monografije z obravnavano problematiko. Skupaj z objavljenimi znanstvenimi in strokovnimi članki lahko vse to pomembno prispeva k promociji države Slovenije, saj lahko objavljene razprave in knjige uporabljajo tako domači študenti kot tudi študenti slovenistike na tujih univerzah, pa tudi slovenska diplomatska predstavništva in različne kulturne ustanove.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
2017,
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
2017,
2018,
zaključno poročilo
