Projekti / Programi
Sistemska medicina pri aplikaciji stresa, ocenjevanju posledic in homeostatičnih procesov pri bolnikih s karcinomom, astmo ali depresivno duševno motnjo ter njihovih sorodnikih
01. januar 2016
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B650 |
Biomedicinske vede |
Psihiatrija, klinična psihologija, psihosomatika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Kontekstualizacija raziskave v obstoječih institucionalnih in mednarodnih raziskovalnih programih in projektih
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
Povzetek
Program bo omogočal sistemsko proučevanje različnih distresnih – bolezenskih stanj na poseben način, z novo idejo ter interakcijo različnih podatkov vezanih na zdravje in bolezen. Uporabljeni bodo najsodobnejši pristopi in raziskovalna metodologija. Poleg bolnikov bodo sodelovali tudi sorodniki, tako bomo lahko upoštevali tudi drobne spremembe, ki v integraciji močno nastopajo ter odločajo o nekem dogodku ali bolezni. Omejili se bomo na tri skupine bolnikov glede na umestitev bolezni med telesne (karcinom), psihosomatske (astma, kronični obstruktivni bronhitis) in duševne (depresija). Vse te skupine bomo proučevali večstopenjsko: osebnostno, kognitivno, emotivno, psihofiziološko, genetsko. Obrmenili jih bomo z mentalnim stresom, nadzorovali distresnost in jo pri odstopanju dveh standardnih deviacij od subjektivnega povprečja prekinili. Ocenili bomo bazično stanje, stanje po aplikaciji stresa in homeostatični proces. V primernih časovnih razmakih bomo odvzeli majhen vzorec krvi (do 5 ml), kar sodi v manj invazivne metode, ostali ocenjevalni postopki pa so povsem neinvazivni (npr. odvzem sline, emg, edr ali psihodiagnostika). Odzem sline je pomemben za oceno preteklih resnejših stresnih dogajanj ali raznih zlorab, saj so spremenjeni epigenomski zapisi v tkivih, tudi v slini. Možgani in mikrobiom v črevesju komunicirajo v okviru homeostatskih poti, ki vključujejo živčne, endokrine in imunološke signale. Mikrobiom lahko modificira epigenomske zapise. Telesne bolezni imajo tudi duševno ozadje, prav tako ima npr. Depresija telesne posledice npr. tveganje za srčno in možgansko žilne bolezni, zvišan krvni tlak, sladkorno bolezen tip 2. Novi raziskovalni pristop je nujno potreben za razumevanje in strokovni razvoj, spremembo življenjskega stila in nadzora nad reagiranjem in obvladovanjem ter preprečevanjem škodljivih načinov in dogodkov.
Pomen za razvoj znanosti
Sistemski pristop proučevanja je danes že neizogibni pojav, saj predstavlja ter pojasnjuje zapleteno in kompleksno dogajanje. Omenjena raziskava bo poleg podatkov o strukturi stresa pri različnih distresnih (mentalnih, psihosomatksih in somatskih) stanjih; podobnostih in različnostih razkrivala tudi relacije ter razkrivala sorodstvene značilnosti in preplete. To bo pomemben korak za oblikovanje hipoteze nastanka duševnih ali somatskih motenj in bolezni, ter prepleta med duševnim in telesnim. Interaktivni in interdisciplinarni pristop bo pripomogel globalnejšemu razumevanju stresnih posledic in omogočil oblikovanje efektivnejših strategij za soočanje s stresom, ki presegajo izvajanje relaksacijskih tehnik, ker to izvajanje žal pogosto ni mogoče, ali pa nima efekta. Nekatere osebe se namreč ne zmorejo sproščati z eno relaksacijsko tehniko, nekateri z nobeno, nekateri pa z katerokoli. Večina se zmore naučiti strategije nadzorovanja sebe in okolja, ter organiziranega soočanja s problemi. Tudi spoznanje in sprejemanje, da se nekaterih problemov ne da rešiti, ima lahko pomen spoprijemanja s stresom. Pomembna nadgradnja raziskave pomeni vključenost sorodnikov, saj bodo dobljeni rezultati izjemno povečali podatkovno okolje z izjemno pomembnimi informacijami, ki bodo omogočale opredelitev dejavnikov tveganja. Eden prvih tovrstnih pristopov bo tudi integracija epigenomskih in mikrobiomskih podatkov s podatki ekspozoma. Spoznali bomo dovzetnost za stresni odziv, ter prispevali k kompleksnejšemu razumevanju povezav med stresom in boleznimi.
Pomen za razvoj Slovenije
Program bo izboljšal razumevanje bolezni, stresa in stresnih vplivov na razvoj, preplet in splet dispozicij posameznika v interakciji z okoljem. Razumevanje procesov omogoča načrtovanje, prilagajanje, razumevanje ter posledično vpliv na doživljanje in preventivne aktivnosti. Zdravje, hitrejše okrevanje zmanjšujeta absentizem, spreminjata kakovost življenja, večata zadovoljstvo in vplivata na storilnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
2017,
2018,
zaključno poročilo
