Projekti / Programi
Čuječe žalovanje - intervencije za bližnje po samomoru
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S260 |
Družboslovje |
Psihologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
žalovanje, samomor, intervencije, čuječnost
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28757 |
dr. Vita Poštuvan |
Psihologija |
Vodja |
2016 - 2017 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Nedavna študija Svetovne zdravstvene organizacije ocenjuje, da letno zaradi samomora umre 800.000 ljudi. Bližnji po samomoru (angl. suicide survivors ali survivors of suicide) so ljudje, ki so bili pomembno povezani z osebo, ki je umrla zaradi samomora (Stengel, 1973 po Tekavčič Grad, 1999). Zaradi samomora je njihovo življenje spremenjeno (Andriessen, 2009) oz. je imel samomor nekoga iz njihove socialne mreže na bližnje po samomoru pomemben negativen vpliv (Grad, 2011a). Ocena šestih bližnjih po samomoru je najbolj pogosta, zato jo nekateri uporabljajo kot dejstvo (Grad, 2011a). Campbell (1997) ocenjuje, da je število šestih ljudi podcenjeno, saj temelji na zakonskih predpostavkah o tem, koliko ljudi žaluje za umrlim, poleg tega ne vključuje razširjene definicije bližnjih po samomoru (Grad, 2011a).
Večina bližnjih po samomoru se lahko sami soočijo s situacijo in preprečijo dolgoročne negativne posledice samomora bližnjega, a ne vsi (Dunne in Dunne-Maxim, 2009). Postvencijske aktivnosti bi morale jasno evalviranje in biti del javno-zdravstvenih intervencij, vendar marsikje žal še vedno ni tako. Programi za promocijo duševnega zdravja imajo namreč neposreden vpliv na vedenjske, kognitivne in druge poteze posameznika in zato bi tudi postvencija morala slediti temu. V Sloveniji imamo letno več kot 3000 ljudi, ki so prizadeti zaradi samomora, sistematične vpeljave intervencij do sedaj še ni bilo.
Čeprav so principi čuječnosti v okviru psiholoških in psihoterapevtskih pristopov v zadnjih letih v porastu (Kabat-Zinn, 1994; Williams, Teasdale, Segal, Kabat-Zinn, 2007), se le nekaj programov sistematično ukvarja z njegovim uvajanjem v programe žalovanja (npr. ATTEND, Cacciatore in Flint, 2012). Pri tem je le malo specifičnih programov za žalovanje po samomoru. Naš program je glede na naše vedenje prvi na svrtu, ki bi tako sistematično razvijal program čuječnosti za žalovanje. Velik potencial intervencij čuječnosti prenašamo tudi na to področje.
Cilji študije so:
· Pregledati obstoječe postvencijske prakse pri nas in v svetu.
· Razviti nov intervencijski pristop za bližnje po samomoru, ki temelji na principih na čuječnosti temelječe kognitivne terapije. Imenoval se bo Na čuječnosti temelječa podpora žalovanju (Mindfulness-based grief support - MBSG).
· Izvesti pilotsko izvedbo intervencije.
· Evalvirati intervencijo na podlagi kvalitativnih (in kvantitativnih) raziskovalnih pristopov.
· Pripraviti smernice za prihodnje postvencijske aktivnosti pri nas in možnosti njihove implementacije.
Študija temelji na evalvaciji pilotne intervencije Na čuječnosti temelječa podpora žalovanju (ali mindfulness-based grief-support ali MBGS). Temelji na spoznanjih 8-tedenskega programa na-čuječnosti temelječe kognitivne terapije (MBCT). V okviru tega bomo znotraj intervencije razvili set poglobljenih diskusij in vprašanj, o doživljanju udeležencev. Teme se bodo dotikale ključnih področij doživljanja sebe in smrti pokojnika in bodo temeljila na Modelu rastoče rože (Poštuvan, 2014), ki podaja celostno razumevanje procesa reintegracije po samomoru. Prav tako bomo naslovili evalviranje intervencijskih postopkov (tudi s kvantitativnimi metodami).
Predlagana študija povezuje spoznanja psihoterapevstke stroke – še posebej temelječe na čuječnosti – s psihologijo, suicidologijo in postvencijskimi intervencijami. Na ta način predstavlja izviren način reševanja aktualnih težav. Omogoča pa tudi vpeljavo utemeljenih intervencij, ki bi se lahko izkazale kot časovno in ekonomsko upravičene. Ustrezna podpora ob žalovanja lahko namreč doprinese k zmanjšanju stisk, manj bolniških odsotnosti in k boljšemu preprečevanju samomorilnega vedenja v celotni družbi, saj krepi zdravje žalujočih in spreminja stališča do samomora.
Pomen za razvoj znanosti
Vsekakor je pomen raziskovalnih rezultatov v tem, da se je razvil program specifično za žalujoče, ki vključuje elemente čuječnosti. To je novost, ki predstavlja inovativen način nudenja oskrbe za žalujoče.
Pomen za razvoj Slovenije
Glede na visoko število samomorov pri nas in nove ocene, da za takšno smrtjo ne trpi le 6 oseb, kot je konzervativno veljalo do sedaj, ampak v povprečju ok. 130 ljudi, je ključno, da se začnejo razvijati intervencije za žalujoče. Take intervencije v Sloveniji ne obstajajo široko dostopne. To bo na dolgi rok tudi destigmatiziralo te tabuizirane in težke teme in pripomoglo k dvigu duševnega zdravja pri nas.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
